Pravnoznanstvo in delitev oblasti PDF

PRAVO DRUŽB IN POSLOVNO PRAVO Uvod v pravoznanstvo in temelje državne ureditve Ignorantia iuris nocet  Vrsta predpisa Število veljavnih Zakoni 869 Podzakonski predpisi...

PRAVO DRUŽB IN POSLOVNO PRAVO Uvod v pravoznanstvo in temelje državne ureditve Ignorantia iuris nocet  Vrsta predpisa Število veljavnih Zakoni 869 Podzakonski predpisi 20.457 Vir: https://www.tax-fin-lex.si/Supervizor/VeljavniPredpisi  Kaj je pravo? Kaj so temeljne značilnosti prava?  normativni sistem pravil, podprt s kredibilno grožnjo uporabe fizične sile proti kršitelju teh norm (Kelsen) sistem vrednostno utemeljenih načel in pravil, s katerimi (državna) oblast prisilno ureja potencialno ali aktualno konfliktna družbena razmerja (Cerar) izbran mehanizem ex post razreševanja sporov, ampak kot dovršen sistem ex ante zagotavljanja primernih spodbud in motivov za spreminjanje in/ali doseganje družbeno želenega vedenja ljudi in drugih pravnih subjektov.  Pravo je normativno in se torej ne ravna po kavzalnih zakonitostih kot tehnika ali naravoslovje Iz narave pravnega pravila je razvidno, da je odločitev o tem, kaj naj se zgodi, vrednostna in sad presoje, kako naj ravnamo v takih ali drugačnih življenjskih okoliščinah, da bi uresničili zavestno izbrane cilje in vrednote. Pravo je sistem pravil, s katerimi zakonodajalec pravnim subjektom: zapoveduje določen način ravnanja, prepoveduje nezaželena ravnanja ali dovoljuje določena družbeno zaželena ravnanja! Za pravo v demokratični družbi mora biti v temelju značilno, da … Ureja lahko le V vseh relevantnih razmerja, pri katerih se situacijah mora Mora biti javno lahko tisti, na katere se obravnavati enako vse (objavljeno in nanaša, po njem tudi tiste, na katere se dostopno). ravnajo; nanaša; Mora obstajati natančno določen Ureja lahko le tista postopek za razmerja, pri katerih ugotavljanje lahko državna oblast resničnosti katerihkoli zagotovi tudi uspešen dejstev, nujnih za nadzor nad izvajanjem uporabo pravnih norm; pravnih norm. in Kakšno je razmerje med pravom in moralo? Pravo Morala  Delitev oblasti »Glavni smoter delitve oblasti je, da se posamezne veje omejujejo, preprečuje se monizem v sistemu odločanja in možnost zlorabe pravic ter zagotavlja uresničevanje pravic in svoboščin subjektov.« (Iz obrazložitve sodbe Ustavnega sodišča RS U-I 383/98) »Svoboda ne obstaja, če sta zakonodajna in izvršilna oblast združeni v eni osebi. Svobode tudi ni, če sodna moč ni ločena od zakonodajne in izvršilne oblasti.« (Montesquieu, The Spirit of Laws, 1748) 1. Kdo ima v skladu z Ustavo RS v Sloveniji oblast? 2. Pojasnite načelo delitve oblasti! 3. Kateri organ v Sloveniji predstavlja posamezno vejo oblasti? 4. Zakaj sploh potrebujemo delitev oblasti? 5. Pojasnite razmerje med Ustavnim sodiščem in Vrhovnim sodiščem RS! VIR: KPK Sodni sistem v RS  Sodnica Sodnico imenuje Državni zbor na predlog Sodnega sveta. Sodniki pridobijo z izvolitvijo trajen mandat (DZ ga ne more razrešiti), ki preneha z upokojitvijo vendar najkasneje ob dopolnjenem 70 letu starosti. Sodnica se lahko tudi prej odpove sodniški funkciji ali pa izgubi funkcijo zaradi disciplinske sankcije, ki jo lahko potrdi samo Sodni svet. Ustavno sodišče RS 9 ustavnih sodnikov- njihov mandat samo 9 let in ne morejo biti ponovno izvoljeni 1. Ugotavljajo ali zakoni skladni z ustavo 2. Človeške pravice med sojenjem  POROTA? Sodna porota: 2 sodnika (profesionalci) in 3 porotniki (laiki)  Pravni red v ožjem pomenu je skupek vseh abstraktnih, splošnih pravnih norm; Pravni red v širšem smislu razumemo kot pravno ureditev države. Sestavljajo ga veljavni predpisi, ki bi morali biti: a) medsebojno vsebinsko usklajeni, b) neprotislovni in c) povezani v logično zaokroženo celoto  Splošni pravni akti Je abstrakten in splošen Splošnost pravnega pravila se nanaša na subjekte (naslovljence) urejanja. Splošno pravno pravilo je tisto, ki pravne naslovljence označuje z ustrezno tipsko lastnostjo (na primer: kdor, vsakdo, državljan, študent, gospodarska družba). Splošnost pravnega pravila zagotavlja pravno enakost. Abstraktnost pravnega pravila se nanaša na dejanski stan, ki ga pravno pravilo opisuje. V tem primeru gre za tipski opis določenega ravnanja oziroma vedenja pravnih subjektov, ki je podan tako, da opisuje vnaprej zamišljeni in predvideni dejanski stan (kdor, npr. drugemu vzame življenje). Abstraktnost pravnega pravila zagotavlja predvidljivost prava in s tem pravno varnost, kajti na podlagi abstraktnih pravnih pravil pravni naslovljenci že vnaprej vedo, kako naj se vedejo oziroma ravnajo ter kakšno vedenje oziroma ravnanje lahko pričakujejo od drugih.  Posamični pravni akt Nanašajo se na konkretne naslovljence in na konkretni dejanski stan. Sodba, odločba, sklep, pogodba …  Sestavine pravne norme Hipoteza opisuje okoliščine oziroma določa dejansko stanje, v katerih se moramo ravnati po določenem pravnem pravilu Dispozicija je osrednji del pravnega pravila. Z njo je določen pravno dopusten način ravnanja oziroma obnašanja. Po načinu določitve ravnanja v dispoziciji pravnega pravila razlikujemo tri vrste dispozicij: zapovedi, prepovedi in dovoljenja. Kako se lahko vedem oz. kako se ne smem Sankcija kakšne bodo pravne posledice, če naslovljenec ne ravna v skladu s primarno dispozicijo, torej v skladu z zapovedjo, prepovedjo ali napotilom Kazen (negativna sankcija), nagrada (pozitivna sankcija) V kazenskem pravu- sankcija v istem členu (drugje ne) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje, prekorači pravice ali opusti dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let. H, D, S Hierarhija splošnih pravni aktov Razvrstite pravne akte v hiearhijo pravnih aktov! 1.Mednarodne pogodbe, ki jih ratificira vlada, 2.Pravilnik, 3.Uredba, 4.Objavljene mednarodne pogodbe, ki jih ratificira državni zbor, 5.Ustava, 6.Zakon. 5,4,3,2,6,1 Kam v hierarhijo uvrstimo pravo EU?  Časovna, prostorska in osebna veljavnost splošnih pravnih aktov Kdaj prične veljati zakon (časovna veljavnost)? Takrat ko sam zakon pravi, kdaj začne veljat. (če ni določeno- 15 dni po objavi v uradnem listu RS). Da veljajo, morajo biti javno objavljeni. Kje vse zakon velja (krajevna veljavnost)? V matični državi Za koga velja zakon (osebna veljavnost)? Za tistega, na katerega se sklicuje  Kdaj prične veljati in kdaj preneha? 15 dni po objavi v Uradnem listu RS, razen, če je v samem predpisu določeno drugače sprejetje novega predpisa z derogacijsko klavzulo, če derogacijske klavzule ni, veljajo naslednja pravila: višji akt „razveljavi“ nižjega, novejši „razveljavi“ starejšega, lex specialis „razveljavi“ lex generali (akt, ki splošneje ureja)  Retroaktivnost Kaj je to retroaktivnost ? = pravna pravila NE morejo veljati za nazaj kar se je že zgodilo. Ustava določa, da je retroaktivnost dovoljena le pod temi pogoji: retroaktivno lahko veljajo oziroma učinkujejo samo posamezne zakonske določbe, retroaktivnost mora terjati javna korist, retroaktivne določbe ne smejo posegati v pridobljene pravice.  Razlaga pravnih aktov Z razlago pravnih aktov razlagalec skuša pomensko opredeliti pravno pravilo, ki ga sporoča splošni ali konkretni pravni akt Pravni predpisi, ki so abstraktne in splošne narave in jih je treba uporabiti za konkretne primere, so pogosto nejasni oziroma jih ni vedno lahko približati konkretnemu primeru.  Metode razlage 1. jezikovna; 2. teleološka (namenska); 3. sistematična; 4. logična (razlagalec preverja pravilnost razlage in s pravili a) sklepanja išče pravi pomen norme): b) po nasprotnem razlogovanju (n.pr. numerus clausus gosp.sub), c) iz manjšega na večje (n.pr. če mora najemnik dobiti dovoljenje za enega sostanovalca, ga mora tudi za več), d) iz večjega na manjše (n.pr. če gre za služnost vožnje z avtomobilom, obsega tudi vožnjo s kolesom), e) sklepanje po podobnem (n.pr. pravila, ki veljajo za zakonce, veljajo tudi za izvenzakonske partnerje), 5. zgodovinska razlaga – ugotavljanje ratio legis iz predloga,  Avtentična razlaga ni prava razlaga zakona, ampak je v resnici le njegovo preoblikovanje, ki ima vse značilnosti novega pravnega besedila. Pri avtentični razlagi namreč organ, ki je izdal prvotno pravno besedilo, ki je sporno in dvoumno, to besedilo na novo opredeli in definira.  Pravne praznine V logiki kontinentalnega pravnega sistema bi morali formalnimi pravni viri zajeti vsa družbena razmerja, ki morajo biti pravno urejena. S pravno praznino označujemo družbena razmerja, ki niso pravno urejena (v zakonu ali drugem formalnem pravnem viru), vendar so po svoji naravi taka, da bi morala biti pravno urejena. Zakaj do njih pride? določenih razmerij zaradi kompleksnosti in zapletenosti razmerij pravno ne uredi – začetna praznina, razmerja in stanja postanejo neurejena zaradi dinamičnega razvoja neustrezno urejena, normo razveljavi Ustavno sodišče,  Klasične pravne praznine pri klasičnih pravnih prazninah gre za pravne praznine v zgoraj opisanem pomenu, ki se pojavijo v zakonu. To pomeni, da neko potencialno ali aktualno konfliktno družbeno razmerje nujno zahteva splošno pravno normo, ki bi ga urejala, vendar zakon take norme ne vsebuje Pravne praznine v širšem smislu označujejo stanje, v katerem celotna pravna področja ali pravne panoge niso pravno urejene. Take obsežne pravne praznine nastanejo predvsem takrat, ko pride v družbi do korenitejših političnih sprememb (nastanek nove države, revolucija, sprememba družbenega sistema itd.).  Zapolnjevanje pravnih praznin 3. člen Zakona o sodiščih Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri. tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede. Sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste. COMMON LAW V. CIVIL LAW