ZNANOST - Slovenian Science Lecture Notes PDF

ZNANOST Kaj je znanost?  Opredelitev pojma  Stara družbena institucija kot sistem vedenj;  Oblika družbene zavesti – združeno, preverjeno in urejeno splošno védenje o pojavnem svetu;  Specifično področje človekove kulture;  Miselno - logična aktivnost, ki je človeštvo dvignila...

ZNANOST Kaj je znanost?  Opredelitev pojma  Stara družbena institucija kot sistem vedenj;  Oblika družbene zavesti – združeno, preverjeno in urejeno splošno védenje o pojavnem svetu;  Specifično področje človekove kulture;  Miselno - logična aktivnost, ki je človeštvo dvignila nad ostale žive vrste.  Znanost je skupno iskanje rešitev, zanesljivih spoznanj o svetu in nas samih – je tisto najboljše, kar imamo. (Manfred Spitzer)  Definicija znanosti  Definicija Znanost je organiziran sistem preverjenega znanja na nekem področju, ki temelji na uporabi določenih metod raziskovanja, teoretskem mišljenju in logičnem zaključevanju. Razlika od drugih oblik vedenja: sistematičnost, preverljivost, metoda  Sestavine znanosti  pojmi  hipoteze  zakoni  teoretični modeli  teorije  teoretske paradigme  Pridobivanje spoznanj Neposredno Posredno Ta spoznanja Pridobimo jih preko pridobivamo z posrednikov neposredno znanj, izkušnjo, so so družbeno nepreverjena in selekcionirana in subjektivna. priznana – intersubjektivna komponenta.  Spoznanje in znanje  Vsakdanje posameznikovo spoznavanje je individualno, neposredno izkustveno (čutno), partikularno (delno) in za to tudi omejeno, nepreverjeno in nezanesljivo. Takšno spoznavanje lahko vodi le k enostavnim spoznanjem snovnega/predmetnega sveta.  Višje miselne operacije z uporabo kognitivnih funkcij (‘uma’) pa omogočajo ‘uvidenje’ali resnično spoznavo.  Preverjena spoznanja, ki jih družba priznava kot resnična in pomembna, imenujemo znanje. To je v vseh družbah relativno, družbeno in zgodovinsko določeno ter vezano na zalogo vedenja (npr. jezik)!  Znanstveno in vsakdanje spozn.  znanstveno spoznanje ima jasno definiran cilj spoznavanja;  pridobljeno je po metodi;  ima jasno začrtane meje in pogoje znanj;  so sistematična pojasnitev dogodkov, pojavov in zvez med pojavi;  Stremijo k temu, da svoje trditve čim bolj izostrijo in natančno formulirajo. Znanost Znanja so bila vedno del neke kolektivne zaloge vedenja, bila so družbeno določena in odvisna od okolja, v katerem so nastajala. Zgodovinsko so nastajala po področjih in po načelu - od enostavnih do vedno bolj kompleksnih in abstraktnih znanj. Ker so namenjena človeku in organizirana, so družbena institucija. Vloga in družbene funkcije znanosti spoznavna funkcija (objektivno spoznanje) Vključuje dejstvo, da je spoznavanje družbeni proces, da je znanje zgodovinsko in relativno. praktična funkcija (uporabnost znanja) Praktična razsežnost znanja se kaže v družbenem razvoju, lahko pa je bila znanost uporabljena za opravičevanje realnosti. kulturološka funkcija (svetovni nazor) Znanost oblikuje strukture mišljenja. Povezanost med modernizacijo in razvojem znanosti TRADICIONALNE DRUŽBE MODERNE DRUŽBE  naturalna proizvodnja  blagovna proizvodnja  stanovska družba  razredna družba  ruralne skupnosti  urbane skupnosti  nepismenost  množična pismenost  podložništvo (nesvoboda)  svoboda državljanov  sakralne družbe  sekularne družbe  religija (mitološka zavest)  znanost  stagnantne družbe  hitro razvijajoče družbe mehanske solidarnosti organske solidarnosti  Družbene okoliščine razvoja moderne znanosti  Drugačen odnos do sveta v okviru družbenih in humanističnih gibanj od 16. st.  Nastanek protestantizma (vloga verskih nasprotij, ki omejijo moč cerkve)  Umetnost (renesansa, antropocentrizem)  Zgodnji kapitalizem z meščanstvom, ki pospeši utrditev mehanskega modela in institucionalizacijo znanosti.  Norme profesionalizacije znanosti (znanstveni etos)  avtonomnost  univerzalizem  nepristranskost  organizirani skepticizem  Družbena verifikacija znanja Znanja so vedno nastajala v konkretnih družbenih okoliščinah (konstelacija), njihova družbena uveljavitev pa je bila odvisna od kvalitete in pojasnitvene moči novih spoznanj in narave znanstvene skupnosti ter od interesa nosilcev družbene moči. Kuhn pravi, da znanosti obstajajo v okviru znanstvenih paradigem in da se razvijajo z znanstveno revolucijo.  Značilnosti moderne znanosti  Mehanicistično pojmovanje sveta (svet je urejen in organiziran stroj nad katerim dominira človek)  Matematizacija mišljenja in gnoseološki redukcionizem (osredotočanje spoznavnega interesa iz kvalitativno različnih pojavnosti na tista področja realnosti, ki jih je možno kvantificirati in eksaktno (temelji na ugotovljivih spoznanjih) proučevati, kar vključuje uporabo eksperimentalne metode)  V drugi polovici 20. st. začne naraščati holistični pristop (upoštevanje zgodovinskega, globalnega videnja ter multidisciplinarni pristop pri proučevanju problemov)  Znanost in razvoj tehnologije Z izpopolnjevanjem delovnih sredstev in razvojem družbene delitve dela se je večala količina družbenih dobrin (blaginja) in tudi področja človekovega dela. Način, kako se surovina pretvarja v končni proizvod, imenujemo tehnologija. Največji premik v razvoju tehnologij dela predstavlja industrijska revolucija v Angliji.  Družbena in tehnična delitev dela  Tehnična delitev je delitev dela v posameznem proizvodnem procesu na razne faze in njena organiziranost v celoto produkcijskega procesa s ciljem optimalne organizacije in čim višje produktivnosti.  Družbena delitev dela je delitev dela po družbenih ter ekonomskih kriterijih in nastanek velikih področij človekovega dela.  Družbena delitev dela  spol  starost  vas/mesto  umsko/fizično  velika ekonomska delitev po sektorjih: Primarni (PREDI) Sekundarni (I) Terciarni (POSTI) Kvartarni (POSTI)  Vrste tehnologij (J. Woodward)  obrtna tehnologija (delo opravlja človek)  mehanizacija (strojna proizvodnja in tehnologija tekočega traku, ki temelji na znanstveni organizaciji dela in fordizmu – delo vse bolj prevzemajo stroji)  avtomatizacija (delo opravljajo stroji, nadzor nad njimi ohrani človek)  kibernetizacija (informacijska, procesna tehnologija, kjer delo in proizvodne procese upravljajo vse bolj zmogljivi računalniki) Kriteriji: delovna orodja + položaj delovne sile (pr. odnosi)  Tehnologija tekočega traku  Uvedba strojev pripelje do mehanizacije proizvodnega procesa in do nove industrijske organizacije dela v 20. st. taylorizem.  Novo industrijsko organizacijo imenujemo znanstvena organizacija dela. Temelji na strogi opredelitvi opravil, na normiranem delu (študije gibov) in na ločitvi funkcij načrtovanja, upravljanja, nadzora in izvrševanja.  Tehnologija, ki je 1913 nadgradila novo organizacijo dela se imenuje tehnologija tekočega traku, ki vpelje tudi hitrejši časovni tempo ter nov nadzor nad delovno silo fordizem. Uvod v potrošniško družbo!  Etični problemi znanosti  Etična vprašanja, ki se nanašajo na pridobivanje znanstvenih spoznanj (meje spoznanj, ravnanje z eksper. objekti, korektnost)  Etična vprašanja, ki se nanašajo na uporabo spoznaj in na družbeno odgovornost znanstvenikov (legitimizacija praks, uporaba znanosti v destruktivne namene …)