Pravni red nacionalne države PDF

PRAVO DRUŽB IN POSLOVNO PRAVO (prof. dr. Branko KORŽE)  Nacionalni pravni red - pravni red, - pravna norma, - pravni akti, - pravi viri, - tradicionalne pravne panoge, - pravno razmerje, - razlaga pravnih norm, - pravne praznine ...

PRAVO DRUŽB IN POSLOVNO PRAVO (prof. dr. Branko KORŽE)  Nacionalni pravni red - pravni red, - pravna norma, - pravni akti, - pravi viri, - tradicionalne pravne panoge, - pravno razmerje, - razlaga pravnih norm, - pravne praznine  Ustava - je najvišji splošni akt, - z ustavo država predpiše splošna načela in pravila, politično in družbeno ureditev, - za sprejem Ustave v parlamentu je potrebna kvalificirana večina poslanskih glasov, - z Ustavo morajo biti usklajeni vsi pravni akti, ki sestavljajo pravni red - za uskaditev skrbi Ustavno sodišče, - Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS je sestavni del Ustave RS – je temeljni ustavni akt, trajni in neusahljivi vir državnosti RS. Parlament ima zakonodajno vlogo, izvršilni organ so vlada, ministrstva. Parlament lahko uvaja pravica, jih lahko spreminja in jih tudi ukinja. Neka ureditev se lahko spremeni, če ima predlagatelj neke stvarne razloge, ki jih more pri predlagi spremembe utemeljiti. Pravice se lahko uvajajo, spreminjajo in ukinjajo samo z zakoni. Parlament sprejema zakone z navadno večino, drugače pa z kvalificirano večino. Ustavno sodišče preverja zakonodajalca. Če presoja zakon, ga lahko sami razveljavi, če pa presoja podzakonski akt, ga lahko samo odpravi. Človekove pravice ureja ustava. Vsebina Ustave RS  Nacionalni pravni red - pomeni celoto pravnih pravil in pravnih načel, veljavnih v posamezni državno-pravni skupnosti, - naš pravni red spade med kontinentalne pravne rede, - naš ravni red mora biti usklajen s pravnim redom Pravni red  Kaj je predmet pravnega urejanja? skupek vrednostnih norm državne oblasti, s katerimi ureja (pretežno) zunanja vedenja in ravnanja pravnih subjektov: - ki so interesno konfliktne narave – ureditev je pomembna za varstvo v državo organizirane državne skupnosti - zagotavljanje družbeno politične in ekonomske ureditve, - družbena razmerja zaradi varstva temeljnih družbenih vrednot! - nespoštovanje sankcionira!  Pravo 1. sistem pravil, s katerimi zakonodajalec pravnim subjektom: - zapoveduje določen način ravnanja, - prepoveduje nezaželena ravnanja ali - dovoljuje določena družbeno zaželena ravnanja! 2. pravni red: - v ožjem pomenu je skupek vseh abstraktnih, splošnih pravnih norm; - v širšem smislu ga sestavljajo veljavni predpisi, ki morajo biti medsebojno vsebinsko usklajeni, neprotislovni in povezani v logično zaokroženo celoto!!! - s skladnostjo vedenja in ravnanja pravnih subjektov z pravnimi normami je pogojena učinkovitost delovanja pravnega reda!  Delitev pravnih redov in narava pravnih norm glede na zgodovinske in kulturno-civilizacijske pogoje nastanka pravne rede razvrščamo v: - kontinentalni, - anglosaški („common law“), - orientalski (vzhodni) – religiozni izvir, - socialistični, …. glede na naravo – obveznost spoštovanja: - ius cogens (prisilne) in - ius alternativum in - ius dispozitivum. Pravni redi  Pravne norme in pravni akti 1. pravne norme so pisna pravila (- dovoljujejo, - zapovedjo ali - prepovedujejo), 2. pravni akti: - splošni (v obliki: zakonov, uredb, pravilnikov, odlokov,.) – pravice in obveznosti urejajo abstraktno (nedoločno!) – naslovljenci niso konkretno identificirani, - način vedenja ni določno opredeljen in - posamičnih (v obliki sodb, pogodb, odločb n. pr. o gradbenem dovoljenju, o dohodnini, …)  Hierarhija splošnih pravnih aktov I. Ustava je vrh zgradbe v hierarhiji pravnega reda + splošno veljavna načela mednarodnega prava + ratificirane mednarodne konvencije + uredbe EU + (direktive EU), II. zakoni, III. podzakonski akti (odloki, uredbe, pravilniki), IV. abstraktni splošni akti lokalnih skupnosti in oseb z javnimi pooblastili, V. interni akti različnih pravnih subjektov!  Sestavine abstraktne pravne norme 00 q 1.. HIPOTEZA opisuje in opredeljuje: PRAVO MORALA - okoliščine, - položaje, - dogodke ali razmere, v katerih se morajo naslovljenci (pravni subjekti) ravnati skladno z 2. DISPOZICIJO, ki določa način ravnanja, tako da: - zapoveduje, - prepoveduje ali - dovoljenje ravnanje pravnega subjekta, ki se znajde v “hipotetičnem stanju,” ker bo v nasprotnem primeru 3. pristojni državni organ uporabil v naprej predpisano (predvideno) SANKCIJO, ki je lahko apomin ) - kazenska, ( arapaima , denounce , so toga dimino ) - upravna, neeraj raaveihemoprw no ice µ - civilna,… www.ciegaiyomorobitidoloeeno-wmapuej , ne para naraaj.  Primer I. 129. člen KZ Zapustitev slabotne osebe : Kdor pusti osebo, ki mu je bila zaupana ali za katero sicer mora skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje (HIPOTEZA), “ravnati mora torej tako, da je ne zapusti” (DISPOZICIJA), se kaznuje z zaporom do dveh let (KAZENSKA SANKCIJA). II. Prepovedano je delo na črno (DISPOZICIJA), za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar: 1. pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, 2. nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu; 3. posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14) ali drugi zakoni (HIPOTEZA), kdor to počne, stori prekršek in se kaznuje za z globo od 2.000 do 26.000 eurov (SANKCIJA).  Pravna norma Pravna norma je sestavljena Hipoteze dispozicija sankcija, (domneve) določa, kako se mora pravni je zagrožena za primer, da se Opredelitev dejanskega subjekt ravnati –zapoved pravni subjekt ne bo ravnal po stanja, v katerem se bo pravni dispoziciji subjekt dolžan ravnati po dispozicijii JI MORA POMAGATI, ČE JI NE ČE SE OSEBA,KI JE NEKOMU ZAUPANA, SE KAZNUJE Z ZAPORNO KAZNIJO ZNAJDE V STISKI  Usklajenost pravnih aktov 1. načelo ustavnosti in zakonitosti – zakoni morajo biti skladni z Ustavo, ratificiranimi mednarodnimi konvencijami in načeli mednarodnega prava, - podzakonskih in drugih splošnih aktov pa tudi z Ustavo!!! ustavno hate to 2. načelo pravne države - pravna razmerja med državo in državljani se urejajo z Ustavo in zakoni (pravice in obveznosti), načeli mednarodnega prava in ratificiranimi konvencijami (n. pr. Konvencijo o ČP); 3. legalitetno načelo - posamični akti in dejanja državnih organov morajo temeljiti na zakonu oz. zakonitem predpisu - s podzakonskimi predpisi ni dopustno samostojno urejanje pravic in obveznosti – ti morajo imeti vsebinsko podlago (vsebinski okvir) v zakonu (ustavnost!)  ČASOVNA IN PROSTORSKA VELJAVNOST PRAVNIH NORM Sodišče nadzira izvršilne organe in sodne organe Pravne norme veljajo: 1. v določenem času in na določenem prostoru, 2. biti morajo veljavno objavljene - v uradnem glasilu! 3. v veljavo stopijo po določenem roku od objave - vacatio legis - praviloma 15 dni u tannaslovljenci spozhajo éasw so 2- Vsebinoakta in 4. le v naprej – prava retroaktivnost ni dovoljena, neprava je dopustna pod določenimi pogoji, - - Ee to omogéoajavni odvis.no inter es obstojeoestahje Kako vpiva na Ee - neprava: ko gre le za posamezno določbo, narekuje jo javni interes in določba pa ne posega v pridobljene pravice in pravno varnost pravnih subjektov – n. pr. določitev, da se bodo pokojnine v bodoče usklajevale z nižjim odstotkom rasti življenjskih strokov kot je veljal ob upokojitvi določene osebe).  Prenehanje veljavnosti splošnih aktov jousklajestistimaktomnakateregasenanas-ao-e.jo usak akt mora opredelitijasmo Kako isti novejsi abt na ravni velja novojsi 1. sprejetje novega predpisa z derogacijsko klavzulo, 2. ko derogacijske klavzule ni, veljajo višji v naslednja pravila: hierarhiji aktov - višji akt „razveljavi“ nižjega, - novejši „razveljavi“ starejšega, - lex specialis „razveljavi“ lex generali (akt, ki splošneje ureja) Tradicionalne pravne panoge pravna teorija pravne norme opredeljuje po skupnih značilnostih pravnih razmerij, ki jih te urejajo v PRAVNE PONOGE IN PODPANOGE kot sledi: - javno pravo – v širšem javnem interesu, - zasebno pravo – v pretežni meri ureja pravna razmerja, v katera vstopajo zasebni subjekti ter - materialno in - procesno pravo  TRADICIONALNE PRAVNE PANOGE (glede na sorodstvo!) 1. ustavno pravo – podlaga pravnega reda 2. civilno pravo (stvarno, obligacijsko, dedno) 3. delovno pravo (pravice iz svobode dela, socialne dela varnosti, soodločanja itd.) izhaja mednarodne konvoncije iz 4. gospodarsko pravo (statusno, pogodbeno, odškodninsko, intelektualna lastnina, vrednostni papirji, konkurenčno itd.) 5. kaznovalno pravo (kazensko, prestopki, prekrški) 6. mednarodno javno pravo 7. mednarodno kolizijsko (zasebno) pravo  PRAVNI VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA Mm 1.. materialni viri – vsebina družbenih razmerij, ki jih predpisi urejajo - predmet! 2. formalni - vrste abstraktnih splošnih aktov – zunanji izraz materilanih – oblike abstraktnih pravnih aktov, 3. spoznavni viri – služijo vsebinskemu spoznavanju pravnih norm (zbirke predpisov, komentarji, članki itd.) 2.. družbena pravila, ki postanejo del pravnega reda, ko jih zakonodajalec vključi v pravni red – so dobri poslovni običaji – izražajo moralno pojmovanje poslovnih krogov, drugih udeležencev in družbene skupnosti v zvezi z razmerji na trgu - poslovna morala - vestnost in poštenje - je bistvo dobrih poslovnih običajev - uzance!!!! pravila posameznem podroéju stroke - ha ,  Avtonomno poslovno pravo coarsest nastalo je v poslovni praksi gospodarskih subjektov na trgu in v njihovem medsebojnem poslovanju, po nastanku in po „vsebini“ nimajo značilnosti pravnih norm, postanejo m je del pravnega reda, ko jim je zakonodajalec priznal tak značaj, veljavnost norm avtonomnega prava lahko pogodbenici primeroma iz svojega razmerja izključita, pri izključevanju sta pogodbeni stranki omejeni z varstvom temeljnih družbenih vrednot (obseženih z načelom vestnosti in poštenja), kar kot izraz pravne države v javnem interesu varuje pravice in pravne interese samih pogodbenih strank.  Cilj dobrih poslovnih običajev varstvo najbolj temeljnih družbenih vrednot, vestnost in poštenje – preprečujejo prestop skrajnih mej dopustnih špekulacij, skrajnih mej, ki še ohranjajo ravnovesje za uresničitev temeljnih ciljev obligacijskega razmerja (causa pogodbenega razmerja)!  Dobri poslovni (trgovinski) običaji uveljavljene, v gospodarskem pravnem prometu sprejete poslovne navade, značilnosti: 1. oblikujejo se v poslovni praksi, 2. vsebinsko natančnejši od zakonov, 3. po panogah ali strokah različni (t.i. vertikalni običaji)  Splošne in posebne uzance so 1. zbrani, 2. načrtno urejeni, 1. pisni in 2. na poseben način objavljeni trgovinski običaji - tudi v naprej predvidena pravila ravnanja v določeni branži (borzne uzance, luške uzance...) 5. sprejemajo jih nedržavni subjekti – zbornice, poklicna združenja, …. Člen 12 Obligacijskega zakonika - obligacijska razmerja med gospodarskimi subjekti, se presojajo po dobrih poslovnih običajih in uzancah, če jih stranki/e izrecno ne izključita/jo!  Abstraktnatuja nor ma PRAVNI SILOGIZEM color vzamu t4jo promiého stvar stori KD tatvine in se , kaznuje konkretni dejanski stan (ni enako kot življenjski primer, je le izhodišče KDS); s KDS ugotovimo, katera dejstva so pravno pomembna – relevantna! KDS se mora ujemati z dispozicijo (dejanski stan) in hipotezo - zakonskega dejanskega stana(s pravno) posledico; življenjski primer primerjamo z možnimi zakonskimi dejanskimi stanovi – sestavine konstituiramo kot zgornjo in spodnjo premiso pravne odločitve – ko se KDS in ZDS ujemata in ko določimo pravno posledico – “kreiranje prava”!  Primer Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11) v 47/1. členu določa, da morajo državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi po tem zakonu oblikovati in sprejeti načrt integritete in o tem obvestiti komisijo. v 47/2. členu ZIntPK - uzakonjena pravna podlaga, po kateri lahko komisija javnim subjektom, ki niso zajeti v prvem odstavku, izvajajo pa dejavnost v javnem interesu in razpolagajo z javnim premoženjem, njihovo delovanje pa je izrazito izpostavljeno tveganjem za korupcijo ali drugim oblikam protipravnega ravnanja, odredi, da izdelajo načrt integritete, da ta načrt uresničujejo in dopolnjujejo v sodelovanju s komisijo.  razlaga pravnih norm iskanje ratio legis - pomen norme v kontekstu pravnega akta, tradicionalni način – znotraj vrednostne izbira zakonodajalca (teorija pojmovne jurisprodence), sodobni način – zajem družbenopolitične in družbenoekonomske razmere v času nastanka in uporabe norme (teorija argumentacije), pri „prevrednotenju“ ostati v vrednostnem sistemu, iz katerega izhaja zakonodajalec (načela, zlasti enakosti in pravičnosti!!!), v bistvenem podobna dejanska stanja je potrebno pravno obravnavati enako, različna pa različno!!! za enotnost sodne prakse je odgovorno Vrhovno sodišče RS!  Metode interpretacije (iskanje ratio legis) 1. teleološka (namenska); 2. jezikovna; 3. sistematična; 3. logična (razlagalec preverja pravilnost razlage in s pravili sklepanja išče pravi pomen norme): - po nasprotnem razlogovanju (n.pr. numerus clausus gosp.sub), - iz manjšega na večje (n.pr. če mora najemnik dobiti dovoljenje za enega sostanovalca, ga mora tudi za več), - iz večjega na manjše (n.pr. če gre za služnost vožnje z avtomobilom, obsega tudi vožnjo s kolesom), - sklepanje po podobnem (n.pr. pravila, ki veljajo za zakonce, veljajo tudi za izvenzakonske partnerje), 5. zgodovinska razlaga – ugotavljanje ratio legis iz predloga, 6. avtentična – ni prava razlaga, ampak zakonodajalec (organ, ki je sprejel predpis) oblikovanje dopolnilno pravno besedilo.  Pravne praznine formalnimi viri naj bi zajeli vsa družbena razmerja, ki morajo biti pravno urejena – pravni red!!!! pravne praznine glede na njihov nastanek: - določenih razmerij zaradi kompleksnosti in zapletenosti razmerij pravno ne uredi – začetna praznina, - postanejo neurejena zaradi dinamičnega razvoja neustrezno urejena, - normo razveljavi Ustavno sodišče,  Zapolnjevanje pravnih praznin? dopustnost “napolnjevanja” pravnih vrzeli ugotavljamo po načelih: - delitve oblasti, - načelu vladavine prava in - načelu pravne varnosti – ni vsaka praznina “pravna” praznina, pravna praznina je “vrzel v izvedbi pravne zasnove“ - zakonska praznina oziroma praznina v posameznih formalnih pravnih virih; pristojni organ mora izhajati iz zakonodajalčeve zasnove - ratio legis in ugotoviti, kje in v kolikšnem obsegu je norma nepopolna in jo vsebinsko napolniti na temelju pravnih pravil in načel, kot jih je izoblikoval zakonodajalec!!! npr. sodišče s posamičnim aktom na nekaterih pravnih področjih omejeno dopustno “napolni” pravno vrzel – nevarnost zlorab!!! na področju kaznovalnega in davčnega prava je zaradi nevarnosti ogrožanja pravne varnosti uporaba analogij omejena!!!  Vrste analogij 1. ANALOGIJA INTRA LEGEM - notranja praznina - predvidena z “ali kako drugače”, “zlasti”, “na drug dovoljen način”; itd.); - znotraj posameznih pravnih norm! 2. ZAKONSKA ANALOGIJA: b. zapolnjevanje po (=) s sklepanjem po bistveni PODOBNOSTI !!! – načelo enakosti! b. neposredno urejeni in neurejeni primer – sta bistveno RAZLIČNA – uporabimo argumentum a contrario!- načelo različnosti! c. le NAVIDEZNO urejen dejanski stan – “prikrita praznina” - argument teleološke redukcije – n.pr. realizirana neoblično sklenjena pogodba!!! 3. PRAVNA ANALOGIJA – ko ni mogoče vrednotiti po prejšnjih argumentih, uporabimo širši pomen, merila pravne panoge, področja, pravnega sistema kot celote!