ZAPISKI10.pdf PDF

DELNIŠKA DRUŽBA Opredelitev delniške družbe in njene temeljne značilnosti Delniška družba je kapitalska gospodarska družba, katere OK je razdeljen na delnice. Upnikom odgovarja z vsem svojim premoženjem, delničarji niso odgovorni. Delničarji imajo zgolj korporacijske pravice, ki jih pridobijo na po...

DELNIŠKA DRUŽBA Opredelitev delniške družbe in njene temeljne značilnosti Delniška družba je kapitalska gospodarska družba, katere OK je razdeljen na delnice. Upnikom odgovarja z vsem svojim premoženjem, delničarji niso odgovorni. Delničarji imajo zgolj korporacijske pravice, ki jih pridobijo na podlagi vplačanega deleža (delnice) v OK. Temeljna dolžnost delničarja je vplačilo emisijskega zneska delnice. Delniško družbo lahko ustanovijo ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki morajo zagotoviti vsaj 25.000€ OK. Delnice so lahko denar ali stvarni vložek. Vsaj 1/3 OK mora biti denar. Delničarji morajo pred vpisom v sodni register vplačati vsaj 25% emisijskega zneska delnice. Če delničar delnice vplača s stvarnim vložkom ga mora v celoti zagotoviti pred vpisom. Temeljni akt delniške družbe je statut delniške družbe. Medtem, ko je pri drugih družbena pogodba, ki je dispozitivne narave. Za statut delniške je značilna statutarna strogost. Lahko se dogovorijo le tisto kar zakon izrecno dovoljuje. Družba delničarjem ne sme vrniti ali obrestovati vplačanih osnovnih vložkov. Omejitev je povezana z načelom zagotovitve in načelo ohranitve OK. Delnica Temeljni opredelili element delniške družbe. Lahko jih izdajo samo delniške družbe. Celoten OK je razdeljen na delnice. Ima trojni pomen: je alikvotni del OK d.d. je skupek korporacijskih pravic vrednostni papir Delnica kot alikvotni del OK Delnica predstavlja sorazmeren (alikvotni) del OK. Delnice so lahko oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice. Nominalne delnice se glasijo na nominalni znesek v OK. Nominalni znesek delnice je najmanj en € ali njegov večkratnik. Delež delnice z nominalnim zneskom v OK se določa po razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom OK. OK=št. nominalnih delnic * nominalna vrednost delnice Vsaka kosovna delnica ima pripadajoč znesek v OK. Delež posamezne kosovne delnice v OK se določa glede na število izdanih kosovnih delnic. Znesek ne sme biti manjši od 1€ V Slo. so skoraj vse delnice take. OK= št. kosovnih delnic * pripadajoč znesek v OK Obseg pravic, ki izhajajo iz posamezne delnice je odvisen od št. delnic, ki jih je družba izdala (kosovne) oziroma nominalne vrednosti delnice v razmerju do celotnega OK (nominalne). Večja kot je teža v celoti, sorazmerno večji obseg pravic prinaša posamezna delnica. Emisijska vrednost delnice je vrednost delnice ob njeni izdaji, oziroma vrednost po kateri prvi delničar pridobi delnico. Zaradi zagotavljanja OK emisijska vrednost delnice ne sme biti manjša od njene nominalne vrednosti oziroma pripadajočega zneska, lahko je večja. Tržna vrednost delnice je vrednost, ki jo doseže oziroma bi jo dosegla delnica na določen dan na trgu. Lahko je večja ali manjša od emisijske in nominalne vrednosti. Za delniški kapital velja načelo trajnosti in nespremenljivosti, vložki delničarjev se delničarjem ne smejo vrniti in ne obrestovati. Družba delničarjem lahko zgolj izplača bilančni dobiček. Minimalni OK je 25.000€. Delnica kot skupek korporacijskih pravic Delničarji niso lastniki delniške družbe ali njeni upniki. Delnica delničarjem prinaša korporacijska upravičenja do družbe. Korporacijska upravičenja delimo na premoženjska in upravljavska. →Premoženjske pravice Pravica do dividende Pravica do udeležbe pri dobičku je temeljna pravica, zato s statutom ni mogoče določiti, da se določena skupina delničarjev izključi iz delitve dobička. Dividende se dobi samo ob določenih pogojih. Prvi pogoj je dobiček in da je dobiček na voljo za razdelitev delničarjem, drugi pogoj je ,da se na skupščini dogovorili, da bodo denar izplačali in ga ne investirali. Delež v bilančnem dobičku se razdeli sorazmerno glede z njihovim deležem v OK Pravica do prednostnega nakupa novih emisij delnic Delničarji imajo v sorazmerju s svojim deležem OK prednostno pravico do vpisa novih delnic. Do vpisa novih delnic pride samo ob dvigu OK. Alikvotni delež pri likvidaciji Upniki imajo absolutno prednost pri poplačilu svojih terjatev, noben delničar ne dobi nič dokler upniki niso poplačani. Delničarji lahko do premoženja družbe pridejo samo izjemoma: ○ pri izplačilu bilančnega dobička ○ pri zmanjšanju OK ○ v primeru prenehanja družbe Delničarji imajo po poplačilu vseh upnikom družbe in po končani likvidaciji družbe pravico do sorazmernega deleža preostale likvidacijske mase. →Upravljavske pravice Glasovalna pravica Je temeljna upravljavska pravica delničarja v d.d. Uresničuje jo na skupščini glede na delež delnic v OK. Vsaka kosovna delnica z glasovno pravico ima en glas. Temeljno pravilo je ena delnica en glas. S statutom se lahko določi omejitev glasovalne pravice, tako da št. glasov, ki jih ima posameznik glede na št. delnic, ne more presegati določenega št. ali odstotka. Izjema “ena delnica, en glas” je tudi možnost izdaje prednostnih delnic brez glasovalne pravice. Pravica do nadzora nad poslovanjem družbe in pravica do informacij Poslovodstvo mora na skupščini dati zanesljive podatke o poslovanju družbe, če so ti potrebni za presojo točke dnevnega reda. Pravica do spodbijanja sklepov oziroma ukrepov organov družbe Največkrat spodbijajo sklepe skupščine, spodbija ga lahko vsak delničar, če meni da je v nasprotju s statutom ali zakonom. Delnica kot vrednostni papir Nematerialni vrednostni papir (NVP) je izjava izdajatelja, vpisana v centralnem registru nematerialnih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznosti iz vrednostnega papirja osebi, ki je kot zakoniti imetnik nematerialnega vrednostnega papirja vpisana v centralnem registru. D.d. lahko delnice izda šele po vpisu v sodni register. Delnica postane vrednostni papir, ko KDD vpiše delnice v centralni register. Pravice iz delnice kot NVP se lahko pridobijo, omejijo oz prenehajo samo z vpisom v centralni register. Temeljna značilnost je preprosta in prosta prenosljivost na drugega imetnika. Vinkuliarne delnice→prenos je omejen, delnico lahko proda tretji osebi samo ob odobritvi družbe. Omejitev prenosa delnice je mogoča samo pri imenskih delnicah in samo če je tako določeno v statutu ob ustanovitvi. Če se z delnicami ne trguje na organiziranem trgu, je omejitev mogoča iz utemeljenih razlogov, ki morajo biti navedeni v statutu. Možnost vinkulacije delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, je določena še bolj restriktivno. Glede na pravice iz delnic delnice delimo na navadne in prednostne. Navadne delnice dajejo delničarjem upravljavske in premoženjske pravice. Prednostne delnice delničarjem dajejo poleg pravic, ki jih zagotavljajo navadne delnice, še dodatne pravice. Npr. prednost pri izplačilu dobička, prednost pri izplačilu pri likvidaciji… Prepoveduje prednosti pri glasovanju. **Prednostne delnice se lahko izdajajo tudi brez glasovalne pravice. Prednostni delničarji, če prednostni znesek ni izplačan v enem letu ali ni izplačan v celoti in zaostanek v naslednjem letu ni izplačan, glasovno pravico dokler se zaostanek ne poplača. Zakon definira dve obliki prednostnih delnic zbirne (kumulativne) in udeležbene (participativne) Kumulativna prednostna delnica daje imetniku pravico do dividende za vsako poslovno leto, v katerem je družba imela dobiček, tudi če skupščina odloči, da se dobiček ne deli. Participativna prednostna delnica daje imetniku pravice do prednostne dividende, ki jo prejme pred navadnimi delničarji Lastne delnice So delnice, ki jih ima v lasti d.d., ki jih je izdala. Pridobivanje in imetništvo je zelo omejeno. ZGD-1 prepoveduje izvirno pridobivanje lastnih delnic. Izvirno pridobivanje je po ustanovitvi družbe ali ob povečanju OK. ZGD-1 prepoveduje tudi derivativno (pridobivanje ne sekundarnem trgu, od drugega delničarja) pridobivanje lastnih delnic. Če skupni delež delnic, ki jih je družba sicer pridobila v skladu z omejitvami, presega 10%, jih mora odsvojiti v 3 letih. D.d. iz lastnih delnic nima nobenih pravic. Ustanovitev delniške družbe Mogoče jo je ustanoviti po dveh postopkih: sočasna (simultana) in postopna (sukcesivna) ustanovitev. Temeljna razlika je v vprašanju ali ustanovitelji sami v celoti vpišejo in prevzamejo vse delnice ali investitorje- delničarje pridobijo z oglasom z vabilom. Ne glede na postopek ustanovite lahko vse razdelimo na tri faze. Predinkorporacijska faza Gre za dogovor predhodnih ustanoviteljev o ustanovitvi in strukturi d.d. Dogovorijo se o ciljih prihodnje družbe, OK, št. ustanoviteljev, načinu ustanovitve itd. Faza organiziranja in strukturiranja družbe Ustanovitelji začnejo realizirati svojo idejo. Sprejmejo statut in zagotovijo vpis OK. S tem je družba ustanovljena. Faza inkorporiranja Družba pridobi status pravne osebe in pravno sposobnost. Sledi vpis v sodni register. Pogoji za to sprejet statut, imenovanje organov družbe in vplačilo minimalnega OK. V postopku sočasne ustanovitve se družba ustanovi tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice. Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni svet ali odpravni odbor, ta imenuje člane prve uprave, upravni odbor imenuje izvršne direktorje. Pri postopku postopne (sukcesivne) ustanovitve se družba ustanovi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic. Poenostavljen postopek: Ustanovitelji sprejmejo statut, prevzamejo del delnic in objavijo prospekt, na podlagi katerega bodi iskali investitorje-prihodnji delničarji. Upravljanje delniške družbe Pravila o notranjih ureditvah so kognitivnega značaja, pri drugih družbah niso. Ustanovitelji v statutu določijo ali bo družba imela eno ali dvotirni sistem. Razlika med sistemoma je , da se med delničarji in poslovodnim organom oblikuje še en vmesen organ, ki prevzema funkcijo delničarjev kot lastnikov pri imenovanju, kontroli in odpoklicu članov poslovnega organa. Zakon pri enotirnem sistemu dopušča večjo avtonomijo. Dvotirni sistem upravljanja delniške družbe je tradicionalni sistem upravljanja d.d. v germanskem pravnem sistemu. V dvotirnem sistemu so trije organi: skupščina, nadzorni svet in uprava. Enotirni sistem ima dva organa: skupščina in upravni odbor. Upravni odbor je organ nadziranja in upravljanja. Član organa vodenja ali nadzora v d.d. ne more biti oseba, ki: ni poslovno sposobna je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varstvo, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved Skupščina je hierarhično gledano najvišji organ d.d. Sestavljena je iz sveh delničarjev d.d. Odloča o najpomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na temeljna vprašanja razvoja in obstoja ter strukturiranja družbe. Odloča o: sprejetju letnega poročila uporabi bilančnega dobička imenovanju ter odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora spremembah statuta ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju imenovanju revizorja določitvi politike prejemkov organov vodenja ali nadzora itd Skupščina je pristojna za sprejetje letnega poročila samo, če nadzorni svet ali upravni odbor letnega poročila ni potrdil, če organi vodenja ali nadzora prepustijo odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini ali če tako določa statut. Skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička na predlog organov vodenja ali nadzora. Pri odločitvi ni vezana na predlog organov vodenja ali nadzora, ampak na letno poročilo. Z razrešnico skupščina potrdi in odobri delo organov vodenja ali nadzora v poslovnem letu. Če skupščina podeli razrešnico, to pomeni, da je zadovoljna z delom v minulem poslovnem letu. Ne podelitev razrešnice še ne pomeni, da je skupščina posameznemu članu organa vodenja ali nadzora izdala nezaupnico. Skupščina ima možnost, da oblikuje oziroma sprejema politiko prejemkov članov organa vodenja ali nadzora. Pri določitvi politike prejemkov članov uprave in izvršilnih direktorjev skupščina sledi načelom: politika prejemkov članov uprave in izvršnih direktorjev spodbujajo dolgoročno vzdržnost družbe in zagotavlja, do so prejemki v skladu z doseženimi rezultati in finančnim stanjem družbe celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del; variabilni del prejemkov mora biti odvisen od vnaprej določenih in merljivih meril; skupščina lahko določi najvišji del variabilnega dela prejemka odpravnina se lahko izplača le v primeru predčasne prekinitve pogodbe Zakon izrecno določa, da skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva poslovodstvo. Skupščina zaseda vsaj 1x letno, lahko večkrat. Lahko jo skliče poslovodstvo, nadzorni svet ali manjšina delničarjev. Sklic skupščine mora biti objavljen vsaj 30 dni pred skupščino. Objavi se v AJPES ali v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Slovenije, ter v glasilu ali elektronskem mediju. Sklic mora vsebovati čas in kraj zasedanja, predlog dnevnega reda, rok do katerega delničarji predlagajo dopolnitev dnevnega reda, predlog sklepov organov vodenja in nadzora. Sklic skupščine lahko pogojuje udeležbo na skupščini ali uresničevanje glasovalne pravice s tem, da se delničarji na skupščino prijavijo. Pred začetkom skupščine je treba pripraviti seznam navzočih ali zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov. O poteku se vodi zapisnik. Vsak skupščinski sklep mora potrditi notar v notarskem zapisniku. Poslovodja mora v 24h notarsko ovrednoten prepis skupščinskega zapisnika poslati sodnemu registru, ki podatke objavi na spletni strani. Skupščinski sklepi se sprejemajo z navadno večino, razen če zakon ali statut ne določita drugače. Dvotirni sistem Je tradicionalen sistem upravljanja d.d. v germanskem pravu. Temeljna značilnost je ločenost delničarjev od uprave, saj skupščina nima neposrednih pristojnosti v razmerju do uprave. V dvotirnem sistemi je statutarna strogost veliko dosledneje kot v enotirnem. D.d s tem sistemom imajo tri organe skupščino (organ sestavljen iz delničarjev), nadzorni svet (nadzorni organ in upravo (organ poslovodenja in zastopanja). S statutom ali sklepom posameznega organa ni mogoče delegirati pristojnosti enega organa na drugega. Skupščina izvoli člane nadzornega sveta, ti pa imenujejo člane uprave. Skupščina ne more neposredno zamenjati članov uprave, to lahko storijo le preko nadzornega sveta. Uprava je lahko individualni ali kolektivni organ. Član uprave ni nujno tudi delničar družbe. Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Zastopanje družbe se nanaša na urejanje razmerij delniške družbe proti tretjim osebam. Uprava je zakoniti zastopnik d.d., družbo zastopa brez omejitev. Morebitne omejitve določeno s statutom ali pogodbo med družbo in članom uprave, ne vplivajo na veljavnost pravnega posla s tretjo osebo. Če ima uprava več članov, zastopajo ti družbo skupno, če statut ne določi drugače. Upravo imenuje nadzorni svet za največ šest let, z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Predsednik uprave je v veččlanski upravi obvezen. Nadzorni svet lahko odpokliče člana uprave ali njenega predsednika iz utemeljenih razlogov. Utemeljeni razlogi so: hujša kršitev obveznosti neposredno vodenje posla izrek nezaupnice drugi ekonomsko-poslovni razlogi Uprava mora vsaj 1x letno nadzornemu svetu poročati o: načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja donosnosti družbe, zlasti lastnega kapitala poteku poslov, promet in finančno stanje poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe Če nadzorni svet letno poročilo potrdi, je to sprejeto, v nasprotnem primeru pa o njem odloči skupščina. Član uprave vstopi v korporacijsko razmerje z družbo v trenutku njegovega imenovanja, vpis v sodni register je deklaratoren. Nadzorni svet je organ nadzora v dvotirnem sistemu upravljanja d.d. Njegova naloga je nadzorovanje vodenja poslov družbe. Najpomembnejša naloga je imenovanje in odpoklic članov ter predsednika uprave. V skladu z zakonom ima te pristojnosti: nadzoruje vodenje poslov družbe pregleduje in preverja poslovne knjige ter dokumentacijo družbe upravi postavlja vprašanja in od nje lahko zahteva poročila predlaga lahko sklic skupščine in skupščinske sklepe ima izključno pristojnost imenovanja in odpoklica uprave dolžna je pregledati letno poročilo in podati svoje mnenje o njem ima možnost zahtevati revizijo poslovanja družbe Predsednik nadzornega sveta po zakonu zastopa družbo proti članom uprave. Je kolektivni organ, ki ga morajo sestavljati vsaj 3 člani. Ima dve vrsti članov, te ki zastopajo interese delničarjev in predstavnike delavcev v družbi. Te ki zastopajo delničarje izvoli skupščina. Delavske predstavnike izvoli in odpokliče svet delavcev. Članom se zagotovi plačilo, določi ga statut ali skupščina. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku družbe. Enotirni sistem Temeljna značilnost je večja fleksibilnost upravljanja in nadzora, saj je v statutu večja avtonomija pri urejanju razmerja med skupščino, upravnim odborom in izvršnimi direktorji. V enotirnem sistemu sta dva organa skupščina in upravni odbor. Upravni odbor lahko imenuje še izvršne direktorje oziroma če gre za javno d.d. jih mora. Upravni odbor vodi družbo (poslovna funkcija) in nadzoruje izvajanje njenih poslov (nadzorna funkcija), zastopa in predstavlja družbo (funkcija zastopanja). Prevzame pristojnost nadzornega sveta in uprave. Imeti mora najmanj 3 člane. Sestavljen je iz članov, ki zastopajo delničarje, in najmanj enega člana, ki zastopa interese delavcev. Člane, ki zastopajo delničarje izvoli skupščina, lahko jih odpokličejo s 3/4 oddanih glasov. Delavske predstavnike imenuje in odpokliče svet delavcev. Člane je treba vpisati v sodni register, vpis je deklaratoren. Član je lahko le poslovno sposobna fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje. Član ne more biti oseba: ki je že član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v 3 družbah ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut Članom se lahko zagotovi plačilo, višina in oblika se določi s statutom ali sklepom skupščine. Člani uprave ne morejo biti udeleženi pri dobičku družbe. Izvršni direktorji so lahko hkrati člani upravnega odbora, to ni nujno. Zakon, razen za male d.d., prepoveduje, da bi bili predsedniki upravnega odbora tudi izvršni direktorji. Za javne d.d. mora biti najmanj en upravnega odbora tudi izvršni direktor. Izvršni direktor opravlja naloge povezane z vodenjem tekočih poslov. Upravni odbor na izvršne direktorje lahko prenese te naloge: vodenje tekočih poslov prijave vpisov in predložitve listin registru skrb za vodenje poslovnih knjig sestavo letnega poročila Izvršni direktorji imajo pravico do plačila. Medsebojna razmerja med družbo in izvršnim direktorjem ureja pogodba. Razlike med upravo in izvršnimi direktorji: uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost, izvršni direktorji morajo upoštevati navodila in omejitve, ki jim ji postavi skupščina, statut upravni odbor in poslovnik o delu izvršnih direktorjev za odpoklic izvršnih direktorjev upravnemu odboru ni treba navesti posebnih razlogov, kot to velja za upravo, ki jo lahko nadzorni svet odpokliče samo iz utemeljenih razlogov, ki jih našteva zakon. Če je izvršni direktor hkrati član upravnega odbora, kljub odpoklicu kot izvršni direktor še vedno ostane član upravnega odbora razmerje med upravnim odborom in izvršnim direktorjem ni tako podrobno zakonsko normirano kot razmerje med upravo in nadzornim svetom, zato so številna vprašanja lahko rešena avtonomno.