Uvod v korporacijsko pravo PDF

UVOD V KORPORACIJSKO PRAVO Nanaša se na pravna pravila, ki urejajo ustvarjanja, organizacijo, delovanje in prenehanje gospodarskih družb. Temeljni pravni vir korporacijskega prava je Ustava RS določa: gospodarska pobuda je svobodna zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij...

UVOD V KORPORACIJSKO PRAVO Nanaša se na pravna pravila, ki urejajo ustvarjanja, organizacijo, delovanje in prenehanje gospodarskih družb. Temeljni pravni vir korporacijskega prava je Ustava RS določa: gospodarska pobuda je svobodna zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) Podjetje→ skupek organiziranega premoženja, namenjenega opravljanja dejavnosti. Pravnoorganizacijske oblike delimo na gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Pri podjetju gre za tvorbo oziroma generično pojavnost, ki predstavlja lastninsko celoto, namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti in, ki je v praksi tudi predmet prodaje. Vsako podjetje ima nosilca, ki mu pripadajo pravice in obveznosti, nastale z delovanjem podjetja. Nosilec je lahko fizična ali pravna oseba, ki uživa pravno varstvo. OPREDELITEV GOSPODARSKE DRUŽBE Je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitveno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se na trgu opravlja zaradi pridobivanja dobička. Pravna oseba je skupek premoženja in/ali oseb, ki mu/jim pravno priznava, da je/so lahko nosilec pravic in obveznosti. Oblike pravnih oseb so omejene (menu). Pravna oseba nastane na podlagi zakona ali z vpisom v register pravnih oseb. Gospodarska družba postane pravna oseba z vpisom v sodni register. Gospodarska družba pridobi poslovno sposobnost z vpisom v sodni register in z imenovanjem zakonitega zastopnika. Vsaka gospodarska družba z vsem svojim premoženjem odgovarja za svoje dolgove. Ustanovitelji oziroma družbeniki gospodarskih družb niso lastniki gospodarske družbe, ampak imajo do gospodarske družbe “zgolj” korporacijska upravičenja. To pomeni da družbeniki, niso lastniki premoženja, ki so ga ob ustanovitvi prenesli na gospodarsko družbo in s tem premoženjem ne morejo prosto razpolagati. Družbeniki, ne morejo brez posebnih omejitev od družbe zahtevati, da jim družba povrne kapitalski vložek oziroma premoženje. Niso upniki družbe. Upravičenja se delijo na premoženjska in upravljavska. Premoženska→sorazmeren delež dobička Upravljalska→vloga družbenika pri vodenju in odločanju v družbi. PRAVNOORGANIZACIJSKE OBLIKE GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarske družbe se lahko ustanovijo samo v pravnoorganizacijskih oblikah, kot jih določa zakon. V osnovi jih delimo na osebne in kapitalske. Osebne: družbe z neomejeno odgovornostjo(d.n.o.) in komanditna družbo (k.d.). Med kapitalske pa uvrščamo družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniško družbo (d.d.), komanditno delniško družbo (k.d.d.) in evropsko delniško družbo. Posebnost je samostojni podjetnik posameznik, ki ni gospodarska družba, ampak fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitveno dejavnost. Temeljna razlika med osebnimi in kapitalskimi družbami je odgovornost družbenikov za dolgove družbe. Osebne družbe: za dolgove družbe z vsem svojim premoženjem odgovarja vsaj en družbenik. Kapitalske: družbeniki za dolgove družbe ne odgovarjajo. OMEJITVE USTANAVLJANJA DRUŽB IN PODJETNIKOV ZDG upošteva ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki omogoča, da ustanovijo novo gospodarsko družbo oziroma registrirajo dejavnost, kot fizična oseba. Posameznik lahko v treh mesecih ustanovi eno družbo z omejeno odgovornostjo oziroma sme pridobiti poslovni delež le v eni družbi DEJAVNOST Namen ustanovitve družbe je opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička. Družbeniki so pri izbiri posla avtonomni, lahko izberejo karkoli razen kar po zakonu ne morejo opravljati gosp. posli. Dejavnosti, ki niso registrirane a se opravljajo so veljavni razen če tretja oseba ve da niso registrirani. Posledica je prekršek. FIRMA DRUŽBE Vsaka gospodarska družba in podjetnik morata v pravnem prometu nastopati s firmo. Firma je ime. Omogoča individualizacijo. Temeljno pravilo je da se mora jasno ločiti od ostalih firm in ne sme posegati v pravice intelektualne lastnine. Mora biti v slovenskem jeziku in ne sme vsebovati besed ali znakov, ki so protizakoniti ali proti morali. So 4 izjeme kjer se lahko uporablja tuje izraze: ustrezajo firmam, imenom ali priimkov družbenikov ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk mrtvi jezik Obvezne sestavine firme: navedba dejavnosti navedba pravnoorganizacijske oblike Osebne družbe ○ osebno odgovorni družbeniki ali oznaka, da jih je več (partnerji) Kapitalske družbe ○ fantazijski dodatek V pravnem prometu lahko uporablja skrajšano obliko, ki mora vsebovati fantazijski dodatek in oznako pravnoorganizacijske olike. SEDEŽ Je kraj, ki je kot sedež vpisan v sodni register npr. Ljubljana in ne poslovni naslov. Za kraj lahko določamo kraj kjer se dejavnost opravlja ali kjer večinoma potekajo posli ali kjer deluje poslovodstvo družbe. O spremembi odločajo družbeniki oziroma skupščina, spremembo je treba vpisati v ustanovitveni akt in sodni register. Poslovni naslov je točen naslov sedeža, ki je prav tako vpisan v sodni register, vendar ni sestavina ustanovitvene pogodbe. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI DRUŽBE Za obveznosti gospodarske družbe primarno vedno odgovarja gospodarska družba sama, z vsem svojim premoženjem. Subsidiarna odgovornost→ odgovornost za obveznosti družbe, če družba ne izpolnjuje obveznosti. Osebne družbe Osebne družbe je vsaj en družbenik subsidiarno odgovoren za dolgove z vsem svojim premoženjem. V družbi z neomejeno odgovornostjo so to vsi družbeniki. V komanditni družbi a odgovarja eden ali več komplementarjev, medtem ko komanditisti za obveznosti družbe ne odgovarjajo oziroma odgovarjajo omejeno. Kapitalske družbe V kapitalskih družbah družbeniki za dolgove družbe ne odgovarjajo. Njihova obveznost do družbe oziroma upnikov je samo vplačilo vpisnega osnovnega kapitala oziroma poslovnega deleža. OSNOVNI KAPITAL Je materialni substrat, ki je potreben za delovanje gospodarske družbe. OK je za družbo začetna in ob enem obratna glavnica, za razmerje navzven pa je tudi jamstveno premoženje družbe za njene obveznosti. Družba kapital pridobi ob ustanovitvi z vplačili osnovnih vložkov družbenikov ter ob povečanju OK, do katerega pride z novimi vplačili ali iz sredstev družbe. Lahko je vplačan z denarjem ali stvarnim vložkom. Vsaka družba mora zagotoviti vsaj nekaj zagonskih sredstev za začetek poslovanja. Minimalna višina je predpisana samo za kapitalske družbe, kar pa ne pomeni da osebne družbe ne potrebujejo OK. V kapitalskih družbah ima kapital trojno funkcijo: je temelj za ugotovitve korporacijskega deleža družbenika zagotavlja pridobitev premoženja družbi za začetek poslovanja je jamstvo upnikom OK v kapitalskih družbah mora biti opredeljen v statutu družbe(delniška družba) oziroma v družbeni pogodbi (d.o.o.) in registriran v sodnem registru. V zvezi z varstvom upnikov veljata dve načeli: načelo zagotovitve kapitala načelo ohranitve OK Delničar lahko iz delniške družbe “izstopi” samo tako da proda svojo delnico drugemu, delnice ne more odkupiti družba. Družbeniki niso dolžni z novimi poslovnimi vložki oziroma z dodatnimi sredstvi dopolnjevati OK, če se premoženje družbe zmanjša pod znesek OK. ZASTOPANJE DRUŽBE Gospodarska družba je pravna oseba→ne more izražati svoje volje. Gosp. družbo lahko zastopajo osebe, ki so za zastopanje določene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Zastopnik vodi posle in opravlja druga pravna dejanja. V imenu družbe opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v spravno sposobnost družbe. d.n.o.→ vsak družbenik k.d in k.d.d.→ komplementar d.o.o→ direktor d.d. → uprava oziroma upravni odbor Poleg zakonitega zastopnika poznamo tudi zastopanje po pooblastilu→pooblaščenec. Razlika je da pooblaščenec svoje upravičenje dobi na podlagi izjave volje zastopanega. Pooblastilo je lahko generalno (splošno) in posebno (specialno). Pri generalnem lahko sklepa vse pravne posle, brez posebne pooblastitve ne sme za vsak posamezen primer prevzeti monične obveznosti, skleniti pogodbe o poroštvu, poravnavi, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine, se spustiti v spor ali skleniti arbitražnega sporazuma. Pooblaščenec s specialnim pooblastilom lahko sklene le posle za katere je pooblaščen. Posebna pooblastila, ki so značilna za gosp. družbe oziroma poslovna razmerja: pooblastilo po zaposlitvi, pravice trgovskega potnika in prokura. Pooblastilo po zaposlitvi pridobijo osebe, ki opravljajo tako delo, da je z njimi povezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb (prodajalci v trgovini) Trgovski potnik je pooblaščen sklepati samo tiste posle, ki so vezani na prodajo blaga in so navedeni v pooblastilu. Prokura je oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa gosp. družbe. Prokurist lahko opravlja vse posle družbe, nima pooblastila za odsvojitev in obremenitev nepremičnin. omenitve pooblastil prokure proti tretji osebi nimajo pravnega učinka. Sklepanje poslov s prokuristom s strani tretje osebe je varno. Obseg pooblastil določa zakon. Prokuro bi lahko opredelili kot zastopništvo, določeno z zakonom, v mejah posebne poslovne sposobnosti gosp. subjekta, ki se ustanovi z vpisom v register, na podlagi odločitve zakonitega zastopnika ali podjetnika. Prokuro lahko podeliš enemu ali več osebam. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI Je poseben institut korporacijskega prava, ki omogoča upnikom gosp. družb, da za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem tudi njeni družbeniki. Gre za izjemo pri kapitalskih družbah, kjer načeloma ne odgovarjajo. Uporabi se zgolj izjemoma in se uporablja subsidiarno, torej ko druga pravna sredstva niso učinkovita in ne zagotavljajo poplačila upnikom. Uporablja se le za poplačilo upnikom, ne družbenikom. Upnik lahko zahteva poplačilo od družbenikov le če je izpolnjen eden od pogojev: če so družbeniki družbo zlorabili, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot fizične osebe prepovedan če so družbo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov če niso spoštovali ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov če so v svojo korist zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli oziroma bi morali vedeti, da družba ne bo sposobna poravnati dolgov. POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED KONKURENCE Poslovna skrivnost je podatek oziroma informacija, ki je po zakonu ali po volji nosilca znana le krogu ljudi. Razlikuje se od intelektualne lastnine, saj so te pravno varovane izključne pravice do uporabe določenih tehničnih stvaritev, podob, avtorskih del… Poslovna skrivnost pa posamezniku možnost določene podatke ohranjati tajne. Ureja jo Zakon o poslovni skrivnosti. Zahteve, da je nekaj poslovna skrivnost: je skrivnost, ni splošno znana ima tržno vrednost imetnik posl. skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost Imetnik poslovne skrivnosti je razumno ukrepal, da je neka informacija skrivnost, če je informacija določena kot poslovna skrivnost v pisni obliki in s so s tem seznanjene vse osebe, ki so s to informacijo prihajajo v stik. Poslovna skrivnost ne morejo biti javne informacije, informacije o kršitvi zakona ali dobri poslovni običaji. Institut konkurenčne prepovedi, ki gosp. družbam omogoča, da določenemu krogu oseb prepove konkurenčno dejavnost v času zaposlitve v gospodarski družbi. Urejena je v delopravni zakonodaji in ZGD-1. Delovnopravna zakonodaja delavcu prepoveduje, da bi med trajanjem delovnega razmerja brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljal dela ali sklepal posle, ki spadajo pod dejavnosti, ki jo opravlja delodajalec. Delavec, ki to krši je odškodninsko odgovoren. v ZGD-1 se ne nanaša na razmerje med delodajalcem in delavcem. Določa, da družbeniki d.n.o., komplementarji k.d., družbeniki in poslovodje d.o.o., člani uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta d.d. ter prokurisati ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog v drugi družbi, ki je ali bi bila v konkurenčnem razmerju. Sankcija je odškodninska odgovornost. SODNI REGISTER Je javna knjiga v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva glede tistih pravnih oseb, ki jih zakon opredeljuje kot subjekte vpisa. Sodni register vodijo okrožna sodišča, za javno objavo podatkov pa skrbi AJPES. Načelo obveznega vpisa Vsaka gospodarska družba oziroma pravna oseba, ki mora biti vpisana v SR je dolžna vložiti predlog za vpis v sodni register. Vpisi so lahko konstitutivni→določena pravica ali pravno razmerje nastane šele z vpisom (ustanovitev družbe) ali deklaratorni→pravica, pravno razmerje ali dejstvo je že nastalo, namen vpisa je v obvestilo javnosti (imenovanje novega direktorja) Načelo javnosti Izhaja iz temeljnega namena sodnega registra. Zagotavlja, da so podatki dostopni vsakomur. Načelo zaupanja Vsakdo se lahko zanese na podatke vpisane v sodni register Publicitetno načelo Od dneva vpisa posameznega podatka objavljenega v sodnem registru,se nihče ne more sklicevati, da ni poznal tega podatka. VSTOPNE TOČKE SISTEMA SPOT Ponuja storitve preko katerih stranke vlagajo vloge za registracijo gospodarskih družb in drugih subjektov. POSLOVNE KNJIGE Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti. Iz teh zaključkov se sestavi letno poročilo. Poročila se objavijo na AJPES in so dostopna vsem.