Družbe z omejeno odgovornostjo PDF

Družba z omejeno in družba z neomejeno odgovornostjo Izvajalec: prof. dr. Branko Korže,uni.dipl.iur. Dogovor med družbeniki  Sprememba in dopolnitev Zakona o sodnem registru cilj zakona so: - prenos Direktive 2012/17/EU v slovenski pravni r...

Družba z omejeno in družba z neomejeno odgovornostjo Izvajalec: prof. dr. Branko Korže,uni.dipl.iur. Dogovor med družbeniki  Sprememba in dopolnitev Zakona o sodnem registru cilj zakona so: - prenos Direktive 2012/17/EU v slovenski pravni red, - spremembe in doplonitve Zakona o Poslovnem registru so narekovale novelo Zakona in prenovo Loading… sistema VEM – točka za podporo poslovnim subjektom, - skladnost SR z drugimi predpisi, - nadgradnja spletne strani SR in njegovo funkcionalnost.  Značilnosti d.o.o. je kapitalska družba, družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, kapitalska, v katero lahko „vnesemo“ elemente osebnih družb: skupek osebne udeležbe in osebnega udejanjanja podjetniških zamisli s kapitalsko organizacijo gospodarske družbe, na 50 € en glas, družbena pogodba lahko določi drugače!!! po številu družbenikov, velikosti kapitala in notranji organizacij je “protiutež” d.d., prvič pravno urejena 1892 v Nemčiji, v RS urejena v določbah 471 do 522 ZGD, za enoosebne v določbah 523 do 526!  Ustanovitev do 50 družabnikov – nad 50 s soglasjem ministra, pristojnega za gospodarstvo, min. ustanovni kapital 7.500 €, posamezni osnovni vložek najmanj 50 €, vložnik, ustanovitelj dobi potrdilo, Loading… dolžnost ohranjanja višine osnovnega kapitala družbe!!! vložki: denar, stvari, pravice, stvarni prevzem – ugotovljive gospodarske vrednosti! ustanovitveni akt notarski zapis ali na obrazcu v običajni ali elektronski obliki – vstopna točka VEM! namen SPOT je zagotovitev informacij, storitev, pomoč,pošiljanje podatkov…..! d. o,o, se ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elek. o.  Obvezna vsebina družbene pog. družbeniki!!! firma, sedež, dejavnost družbe; znesek O.G., posl. deleži vsakega družbenika, obveznosti družbenikov do družbe in obratno, druge sestavine: - (npr. če znaša vrednost stvarnih vložkov več kot 100.000 € - potrebna ocenitev revizorja!), - ustanovi se za nedoločen čas, določeno obdobje, izvedba projekta, ……., - merila za dopustnost sodelovanja družbenikov v konkurenčni družbi, - o upravljanju družbe, itd.  Upravljanje družbe družbeniki upravljajo družbo „preko“ skupščine, navzoča mora biti večina zastopanega kapitala oz. glasov, odločitve se sprejemajo z večino oddanih glasov – izjeme določa zakon in družbena pog., priporočeno določilo v družbeni pogodbi - v vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če prvotni sklic ne uspe - na naknadnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na kvorum zastopanega kapitala oz. število navzočih družbenikov! 522. člen - Za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine se smiselno uporabljajo določbe o d.d.  Pristojnosti skupščine letno poročilo, uporaba bilančnega dobička, vplačilo osnovnih vložkov, vračilo naknadnih vplačil, delitev in prenehanje poslovnih deležev, postavitev in odpoklic poslovodij, ukrepi za pregled in nadzor dela poslovodij, postavitev prokurista in poslovnega pooblaščenca, zahtevki družbe proti poslovodjem ali družbenikom za povračilo škode (pri ustanavljanju ali poslovodenju), zastopanje družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem in o drugih zadevah, ki jih določa zakon ali družbena pogodba!  Prednostna pravica družbenikov ob dokapitalizaciji če ni izključena s sklepom o povečanju OK, imajo prednostno pravico do prevzema novih vložkov družbeniki – v sorazmerju s svojimi deleži v O.K., ob vpisu v register družbeniki pridobijo nov in samostojen poslovni delež, pri povečanju O.K. iz sredstev družbe se vložki družabnikov povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v O.K.!  Vpis v sodni register je konstitutivne narave – pridobi pravno sposobnost, poslovodja prijavi družbo za vpis v SR ali na točki SPOT in predloži: - ustanovitveno pogodbo, - seznam družbenikov in navedbo vložkov, - poročilo o stvarnih vložkih (+ poročilo revizorja), - potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov - izjava banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga (odg. banke za res. pod.)  Vpis poslovodja odgovoren, da v treh dneh sporočati vse spremembe SR ali točke SPOT! register zavrne vpis, če oceni, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od dejanske vrednosti, pa tudi, če je mnenje revizorja o Loading… vrednosti negativno, družbeniki in poslovodje solidarno odgovorni upnikom za škodo, povzročeno namenoma ali iz hude malomarnosti in zaradi nepravilne izročitve ali neizročitve stvarnih vložkov, revisoke ocenitve teh vložkov ali drugega škodljivega ravnanja!  Poslovni delež ob ustanovitvi ima vsak družbenik le en poslovni delež, pozneje lahko pridobi več deležev, vsak delež ohrani samostojnost, poslovni deleži se izjemoma lahko delijo: - v primeru odsvojitve, - delitve skupnega premoženja zakoncev ali - dedovanja – o delitvi odloča skupščina, z ustanovitveno pogodbo se lahko delitev prepove, en delež lahko pripada več osebam (skupni delež – skupnost družbenikov), odsvojitev: – notarski zapis – omejitve v družbeni pogodbi, delež se lahko zastavi!  Pravice manjšinskih družbenikov družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, smejo: - zahtevati sklic skupščine (navesti morajo zadeve, o katerih naj bi skupščina odločala ter vzroke za sklic skupščine), - lahko zahtevajo, da se odločanje o določeni zadevi uvrsti na dnevni red že sklicane skupščine, - sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, če njihova zahteva iz prejšnjih odstavkov ni bila sprejeta ali če so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne. Izključitev in izstop družbenika družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe - določiti mora pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve, družbenik lahko s tožbo od družbe zahteva izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi: - če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, - če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, - če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, - ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.  Nadzorni svet ima d.o.o., če je v družbeni pogodbi tako določeno, zanj se smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače; če NS nima, njegove naloge opravlja neposredno skupščina!  Poslovodje d.o.o. ima enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo, družbena pogodba lahko določa, da se poslovodja imenuje za določen čas, ki ne sme biti krajši od dveh let, skupščina družbenikov (nadzorni svet) lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli iz razlogov določenih v pogodbi (obligacijska razmerja).  Prenehanje d.o.o. s pretekom časa, za katerega je ustanovljena, z izvršitvijo projekta, tako sklenejo družbeniki, sodišče ugotovi ničnost vpisa v SR, stečaj, odredi sodišče s sodno odločbo, z združitvijo z drugo družbo, O.K. zmanjša pod registriran znesek, glede drugih vprašanj se smiselno uporabljajo določbe ZGD, ki veljajo za d.d.  ENOOSEBNA DRUŽBA samo en ustanovitelj - sprejme akt o ustanovitvi (ni potreben notarski zapis), ni isto kot s.p. (je p.o., odgovornost) zagotoviti mora celotni (en sam) vložek (ali dati varščino)! vsebina akta kot pri večosebni družbi - ne ureja pa razmerij med družbeniki, ampak med družbo in ustanoviteljem!!! nastane lahko s preoblikovanjem s.p.; pravni posli med ustanoviteljem in družbo morajo biti v pisni obliki, kolizijski zastopnik ni potreben! Komaditna delniška družba  Ustanovitev statut k.d.d. - sprejme najmanj pet oseb, določa osnovni kapital družbe in število delnic – pri delnicah z nominalnim zneskom - nominalni znesek, če ima različne - razrede delnic - komanditnih delničarjev, za komplementarje smiselna uporaba pravila o upravi delniške družbe, kot uprava v SR so vsi komplementarji.  Skupščina glasovalno pravico - komplementarji v sorazmerju z udeležbo v osnovnem kapitalu, glasovalne pravice komlementarji nimajo, če skupščina sklepa o (nadzor): - izvolitvi in odpoklicu nadzornega sveta, - razrešitev komplementarjev in članov nadzornega sveta, - imenovanju revizorjev, - uveljavljanje ali odrek odškodninskim zahtevkom.  Odločanje na skupščini soglasje komplementarjev je potrebno, če skupščina sklepa o stvareh, za katere je potrebno soglasje komplementarjev in komanditnih delničarjev, soglasje komplementarjev ni potrebno za: - uresničevanje pooblastil, ki jih ima skupščina ali manjšina komanditnih delničarjev pri imenovanju revizorjev, - izključitvi manjšinskih delničarjev in - uveljavljanju zahtevkov družbe iz ustanovitve ali vodenja poslov.  Odbor komanditnih delničarjev izvaja sklepe komanditnih delničarjev, če statut ne določa drugače, v sporih med skupnostjo komanditnih delničarjev in komplementarji odbor zastopa komanditne delničarje, če skupščina ni izvolila posebnih zastopnikov, stroške spora, ki gredo v breme komanditnih delničarjev, plača družba, vendar sme zahtevati, da ji ti povrnejo sorazmeren del neupravičeno nastalih stroškov, komplementarji ne morejo biti člani odbora komanditnih delničarjev. 23  Osebne gospodarske družbe 1. družba z neomejeno odgovornostjo, 2. komanditna družba, 3. dvojna družba, Tiho družbo je slovenski zakonodajalec z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZGD (Uradni list RS, št. 57/2012) ukinil – nosilci tihe družbe so morali do 28. 1. 2013 opraviti obračun in tihemu družabniku izplačati vložek!!!  Družba z neomejeno odgovornostjo dve ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem!!! ustanovitveni akt je družbena pogodba; vpis v SR predlagajo vsi družbeniki, podatki vpisa: - ime, priimek in prebivališče ali firmo in sedež vsakega družbenika, - domneva udeležbe z enakimi deleži!!! - vložki v denarju, pravicah, stvareh ali storitvah – premoženjska vrednost  izražena v denarju! Vodenje poslov vsi družbeniki - odločitve soglasno, če ni z družbeno pogodbo določeno, da zadošča večina, vsak družbenik, razen če drug temu nasprotuje (nevarno odlašati!) - prenos vodenja poslov na tretjo osebo, s skrbnostjo kot pri svojih zadevah (družbenikov), odgovornost za škodo družbi – krivda: - namenoma ali - iz hude malomarnosti!!! lahko vloži tožbo proti drugemu družbeniku za izpolnitev obveznosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe – v svojem imenu, za račun družbe, za dejanja, ki presegajo redno poslovanje, je potrebno soglasje vseh družbenikov, pravici do vodenja poslov se ni mogoče odpovedati, pravica do informacij in vpogleda v listine, knjige in dokumentacijo.  Dobiček se pripiše kapitalskemu deležu družbenika, izguba in denar, ki ga je družbenik dvignil med poslovnim letom, se odpišeta od kapitalskega deleža, od dobička družbeniku najprej delež v višini 5 % njegovega kapitalskega deleža oziroma sorazmerno nižjega dela, če ne omogoča 5%, družbenik sme v lastno breme dvigniti denar iz blagajne družbe do zneska 5 % svojega, v preteklem poslovnem letu ugotovljenega kapitalskega deleža. Odgovornost pri vstopu, izstopu dogovor o izključitvi odgovornosti družbenika do tretjih je brez pravnega učinka, po prenehanju družabništva – družbenik odgovarja za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja, družbenik, ki vstopi v obstoječo družbo, odgovarja tudi za obveznosti družbe, prevzete pred njegovim pristopom!  Odpoved pogodbe mogoča na koncu poslovnega leta, s pisnim sporočilom drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem izstopa, z izstopom enega, družba preneha, če Loading… družbena pogodba ne določa drugače, enako v primeru smrti ali drugega razloga prenehanja družbeništva (družbe)!  KOMANDITNA DRUŽBA dva ali več družabnikov, najmanj en KOMPLEMENTAR in najmanj en KOMANDITIST, je pravna oseba, nastane s pogodbo in vpisom v sodni register, z ekonomskega vidika je komplementar nosilec podjetništva (delo), komanditist pa vlagatelj kapitala s pravico do udeležbe v dobičku družbe (kapital), prednost komanditne družbe je boniteta osebnih družb, ki izhaja iz neomejene osebne odgovornosti komplementarjev, na področju davkov pa uživa določene ugodnosti (n.pr. v Nemčiji), družbo vodijo komplementarji, komanditisti ne! za komanditista ne velja konkurenčna prepoved!  Komanditist ima pravico do nadzora nad vodenjem poslov, komanditist je lahko prokurist, komanditistov vložek se z dobičkom lahko povečuje do višine njegovega vložka, komplementar odgovarja z vsem svojim premoženjem, komanditist pa le s svojim vložkom, s smrtjo komanditista družba ne preneha – posluje z dediči, če želijo prevzeti delež, če umre edini komanditist, mora komplementar v enem letu pridobi novega komanditista ali komplementarja, k. d. pa preoblikuje v d.n.o. 31  DVOJNA DRUŽBA je komanditna družba, katere komplementar je družba, zato ni osebno odgovornih družbenikov, primerna za družinska podjetja ali za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva, kapitalske družbe se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo, v nazivu firme je potrebna označba, da gre za dvojno družbo!!!  TIHA DRUŽBA – v slov. pravnem redu je ukinjena! ni pravna oseba, nastane s civilno pogodbo med tihim družbenikom in nosilcem tihe družbe, katere predmet je vložek tihega družbenika, namenjena pridobivanju dobička, pogodbena razmerja dispozitivne narave, dobiček odstotkovno glede na vložek, prioritetno se z dobičkom pokriva izguba,  Tiha družba dobiček ne poveča vložka tihega družbenika, tihi družbenik ima pravico do obveščenosti, ime tihega družbenika ne sme biti izpostavljeno v imenu firme, vrnitev vložka v stečajno maso, izplačanega v enem letu pred uvedbo stečaja.  Socialno podjetništvo je pomembna v sestavina ekonomskega modela v EU – z njim se zasledujejo družbeni cilji, ekonomski so sekundarnega pomena – v RS Zakon o socialnem podjetništvu (Ur. l. RS, št. 20/11) skladno s Strategijo Evrope 2020: - spodbuja sodelovanje, prostovoljno delo in vlaganja, - z njim zasledujejo inovativne poslovne rešitve za krepitev družbene solidarnosti, socialne varnosti, varstva okolja, gosp. aktivnosti, zaposlovanje ranljivih iskalcev dela, dejavnosti: - sociala, - družinsko varstvo, - varstvo zdravja - varstvo invalidov, - znanost, - raziskovanje, - izobraževanje, - vzgoja, - mladinsko delo, - socialna vključenost, - spodbujanje zaposlovanje - poklicno usposabljanje, - ekološka proizvodnja hrane, - ohranjanje narave, - urejanje in varstvo okolja ter - zaščita živali, - spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, - razvoja zelene ekonomije, - turizem za invalidne osebe, - trgovina za socialno ogrožene osebe, - kultura in ohranjanje kulturne, - tehnične ter naravna dediščina, - amaterski šport in telesna kultura, - reševanje in zaščita ter - na področjih spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti, itd, ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani, do dobička niso upravičeni ne ustanovitelji in ne zaposleni – namenjen je razvoju socialnega podjetništva ali za druge nepridobitne namene.  POVEZANE OSEBE s povezavami se dosega ekonomska koncentracija, boljša organizacija in skupno upravljanja ter vodenja med seboj povezanih gospodarskih subjektov zaradi doseganja podjetniških ciljev!!! povezujejo se tako, da se: - združijo, da se pripojijo drug k drugemu - s sklepajo med seboj različne vrste civilnopravnih razmerij.  POVEZANE DRUŽBE se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da: - ima ena družba v drugi družbi večinski kapitalski delež! - je ena družba je odvisna od druge na podlagi dejanskih okoliščin – n. pr. dejanski koncern, - sta družbi vzajemno kapitalsko udeleženi, - sta povezani s “podjetniško” pogodbo.  Civilnopravna razmerja pogodbe o oblikovanju pridobitne skupnosti, pogodbe o zakupu, pogodbe o prepustitvi obrata in pogodbe o prenosu dobička  Zakonodajalčeva regulacija zagotovitev varovanja upnikov, zunanjih delničarjev in interesov odvisnih družb; urejanje se nanaša na dolžnost obveščanja odvisne družbe o kapitalski udeležbi obvladujoče družbe, ko na kakršenkoli način ena d.d. postane “lastnica” več kot 25 % delnic druge d.d. ali poslovnih deležev,  Koncern in koncernske družbe koncern je povezava med družbama oziroma med družbami, tako da ena obvladujoča družba, ki vzpostavi enotno vodstvo, obvladuje odvisno oziroma več odvisnih družb!!! odvisnost se kaže v vplivu obvladujoče družbe na upravljanje in vodenje odvisne družbe  Koncern povezani pravno samostojni gospodarski subjekti ne tvorijo nove samostojne pravne osebe,delujejo ekonomsko enotno!!! razlikujemo: - dejanske koncerne - pogodbene koncerne - koncerne z razmerjem enakopravnosti, ki jih sestavljajo pravno samostojno in medsebojno neodvisne družbe, povezane pa so z enotnim vodstvom!  Dejanski koncern s pridobitvijo večinskega deleža v odvisni družbi lahko odloča o poslovni politiki in tekočih poslih v njej, vpliv se omeji tako, da te svoje pravice ne sme zlorabiti in odvisni družbi naložiti dejanja v njeno škodo, če se to zgodi, ji je dolžna nadomestiti nastalo škodo poslovodstvo odvisne družbe mora sestaviti poročilo o razmerjih z obvladujočo, zaradi razkritja vplivov in razkritja posledic vpliva ter morebitne škode – način poravnave škode.  Pogodbeni koncern pravni temelj za nastanek je pogodba o obvladovanju - pravno samostojna oz. družbe obvladujoči dovolijo, da jih ta posredno ali neposredno obvladuje, odvisne družbe se zavestno podredijo vodenju obvladujoče družbe ne le pri upravljanju, ampak tudi pri poslovodenju, vpliv se izvaja z navodili, ki jih je v primeru neupoštevanja poslovodstva odvisnih družb upravičeno sprejeti in uveljaviti poslovodstvo obvladujoče družbe, pogodba o obvladovanju je dvostransko odplačno obveznostno razmerje - z njo mora soglašati skupščina (3/4 večina pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala).  Nadzor nad izvajanjem vpliva obvladujoče družbe nad odvisno - ali zaradi vpliva opravi zase škodljiv posel ali kako drugače povzroča sebi škodo, - pravica odvisne družbe do povračila škode, zaradi vpliva obvladujoče družbe, - dolžnost poslovodstva odvisne družbe, da sestavi poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo, - dolžnost, da se poročilu o razmerjih med povezanimi družbami predloži v revizijo in - dolžnost, da mora revizor pregledati letne računovodske izkaze.  HOLDING je družba, ki ima v lasti večino deležev pravno samostojne družbe, opravlja dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja, od dejanskega koncerna se razlikuje po tem, da ne izvaja vodenja poslov odvisne družbe, aktivnosti holdinške družbe kot krovne so usmerjene v upravljanje poslovnega sistema povezanih družb, nastopa kot delničar oziroma družbenik na skupščini odvisne družbe.  Gospodarsko interesno združenje lahko ustanovita vsaj dve družbi oziroma podjetnika, cilj združenja je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost njegovih članov, izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, cilj ni v ustvarjanju lastnega dobička, dejavnost združenja mora biti v povezavi z dejavnostmi članov in je lahko v razmerju do teh dejavnosti le pomožne narave, lastnost pravne osebe pridobi z vpisom v sodni register.  Odgovornost članov člani so odgovorni za obveznosti združenja z vsem svojim premoženjem (načeloma solidarno), član, ki pristopi po ustanovitvi združenja, je lahko v skladu s pogodbo oproščen odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim pristopom, pri čemer pa mora biti taka oprostitev objavljena, GIZ upnikom odgovoren primarno, člani subsidiarno, združenje lahko sprejema nove člane pod pogoji, določenimi v pogodbi o ustanovitvi, vsak član lahko iz združenja izstopi pod pogojem, da je poravnal svoje obveznosti, pogodba o ustanovitvi lahko določi tudi druge pogoje za izstop.  Ustanovitev ustanovi se s pogodba, ki določa organizacijo združenja in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa ter objavljena, pogodba ureja zlasti: - ime združenja, - imena in priimke ali firme članov združenja, njihovo pravno obliko, prebivališča ali sedeže ter podatke o vpisu v register, - čas, za katerega je združenje ustanovljeno, razen če je ustanovljeno za nedoločen čas, - cilj in dejavnost združenja, in - sedež združenja.  Skupščina združenja pogodba o ustanovitvi lahko določi, da se lahko vse ali nekatere odločitve sprejmejo le ob določenem kvorumu ali z določeno večino; če določb o kvorumu ni v pogodbi, se odloča s soglasjem vseh članov!!! pogodba o ustanovitvi lahko določi, da imajo nekateri člani več glasov kot drugi nadzor nad poslovanjem združenja mora biti poverjen revizorjem!!!  Poslovodenje opravlja ena ali več oseb, član poslovodstva je lahko tudi pravna oseba, če imenuje stalnega predstavnika, ki je odgovoren enako, kot če bi bil sam v lastnem imenu član poslovodstva, odgovornost združenju in tretjim osebam za kršitve v zvezi s sklenitvijo ustanovitvene pogodbe ter za napake pri poslovanju je posamična ali solidarna.  Prenehanje in likvidacija s pretekom časa, zaradi uresničitve ali ugasnitve cilja združenja; na podlagi sklepa članov, ali na podlagi sodne odločbe. Z nastankom vzroka za prenehanje se začne likvidacijski postopek!  Evropsko gospodarsko interesno združenje se lahko v RS ustanovi v skladu z Uredbo 2137/85/EGS vprašanja, ki z Uredbo 2137/85/EGS niso izrecno urejena, se urejajo po določbah nacionalnega zakona države članice, ki ureja GIZ  Določbe EGIZ združenje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register v RS, član poslovodstva je lahko tudi pravna oseba pod pogojem, da imenuje za svojega stalnega predstavnika fizično osebo, članu samodejno preneha članstvo v združenju z dnem začetka stečaja ali likvidacije, združenje uporabljati jasno označeno ime evropskega združenja z dodatkom "evropsko gospodarsko interesno združenje" ali kratico "EGIZ".  ZD in OZ 28. člen Ugotovitev vrednosti zapuščine ZD Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način: Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril. (6) Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež. 29. člen Kaj je darilo Darilo po tem zakonu je tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje. 30. člen Določitev vrednosti darila Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. 99. člen OZ (1) Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile. (2) Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.