Vseživljenjski gibalni razvoj 3. letnik

Obdobje od približno prvih dveh let in pol do prodora mlečnega zobovja, ki se odlikuje z zelo hitro telesno rastjo.

Obdobje od 2,5 leta do zaključka predšolskega obdobja (6 let), označeno z umirjeno rastjo in hitrim razvojem živčevja ter osnovnih gibalnih spretnosti.

Obdobje nižjih razredov osnovne šole (do 10. leta deklice, do 12. leta dečki), ki se odlikuje z stabilno in umirjeno rastjo ter prvimi znaki spolne diferenciacije.

Obdobje od 10. do 16. leta pri deklicah in od 12. do 18. leta pri fantih, ki se odlikuje s polnim strukturnim in funkcionalnim razvojem telesa ter morfološkimi, fiziološkimi in vedenjskimi spremembami.

Obdobje pred puberteto, ki se pri deklicah začne okrog 10. leta in pri fantih okrog 12. leta.

Obdobje dojenčka in malčka, zgodnjega otroštva, srednjega/poznega otroštva, mladostništva in predpubertete, ki se medsebojno prekrivajo in so pomembna za telesni in duševni razvoj.

Dihala novorojenčkov so slabo razvita, pljuča so manj raztegljiva, dihalne poti so ožje. Ta slaba razvitost se izboljšuje do pubertete.

Pri novorojenčkih je frekvenca dihanja 60 vdihov na minuto, pri dojenčku 40, pri predšolskem otroku 20, pri šolskem otroku in odraslih 12-16.

Do 3. leta starosti otroci dihajo s trebušno predpono, med 3. in 7. letom pa se uporablja tako prsna kot trebušna predpona.

Novorojenček ima 26% kože in podkožnega maščevja, 25% mišic, 18% skeleta, 16% notranjih organov, 15% živčevja. Te razmerje se s starostjo spreminja.

Deklice imajo več telesnega maščevja kot dečki, ki imajo več mišične in kostne mase.

Upad mišične mase se začne okrog 30. leta starosti in se nadaljuje linearno. Večji upad je v spodnjem delu telesa.

Sarkopenija je izguba mišične mase s staranjem. Največji problem predstavlja sarkopenična debelost.

S staranjem se maščobna masa povečuje do pribl. 60-75 let, medtem ko mišična masa in moč začneta upadati že okoli 30. leta.

Relativni delež kontraktilnega dela mišice se s starostjo zmanjša, delež vezivnega tkiva pa se poveča.

Sprememba v sestavi mišice ima manjši vpliv na izgubo jakosti mišic, le približno 10-20%.

Ta sistem ocenjuje stopnjo zrelosti glede na razvoj telesa in organskih sistemov, in jo lahko določimo s pomočjo telesne morfologije, razvitosti okostja, zobovja ali spolne zrelosti.

Uporablja se za oceno razvojne stopnje kosti z rentgenskim posnetkom levega zapestja, dlani in prstov. Ugotavlja se stopnja osifikacije (velikost rastnih con) kosti.

Povprečno se največ telesne mase pridobi v obdobju med 6. in 18. mesecem življenja po NHR (nevrološki habilitacijski rehabilitaciji).

Razvoj ni nujno odvisen od kronološke starosti, ampak je s to povezan. To metodo klasifikacije uporabljamo pri grobi oceni razvojne stopnje posameznika. Razvoj je bolj konstanten v kasnejših obdobjih življenja.

Pri tej metodi klasifikacije razvojne stopnje se izboljša natančnost s staranjem, saj je razvoj v zgodnjem otroštvu bolj spremenljiv in manj napovedljiv.

Telesna višina starejših oseb se s starostjo zmanjšuje. Med 70. in 90. letom se povprečno skrči za 4-5 cm. Ta upad je pri višjih ljudeh v absolutnem smislu večji.

Novorojenček se znajde z maso med 2700 in 4500 grami. V prvem letu se masa potroji, v drugem pa se početveri. Od tretjega leta naprej pridobimo med 2,25 in 2,75 kg na leto. V obdobju mladostništva se telesna masa hitro poveča, predvsem zaradi povečanja telesne višine, količine vode, maščevja in mišičja.

Z leti se pojavijo težave s telesno maso - debelost, anoreksija, bulimija. Te težave lahko vplivajo na zdravje in dobro počutje posameznika.

Približno po 25. letu se v populaciji začnejo pojavljati negativne spremembe glede telesne mase. V eni od študij so pri moških ugotovili, da se je povprečna telesna masa med 23. in 33. letom povečala iz 72 na 80 kg. Pri ženskah pa iz 58 na 65 kg. Zaradi nespremenjene višine se je povprečen ITM pri moških povečal iz 23 na 25.5, pri ženskah pa iz 22 na 24.5.

Telesna masa se razlikuje med posamezniki in ta variabilnost se s starostjo povečuje. To pomeni, da se razlike v telesni masi med posamezniki s starostjo povečajo.

Najhitrejša rast se zgodi v prenatalnem obdobju in prvih dveh tednih po rojstvu, ko dojenček raste za več kot 2 cm in pridobi 5-7 kg na leto. Hitrost rasti se zmanjša v obdobju srednjega otroštva.

Rast telesa vplivajo hormoni, kot so hormon rasti in hormoni ščitnice. Hormoni žlez z notranjim izločanjem so pomembni za rast in razvoj.

Povečana odpornost na inzulin je pogosta težava v starosti. Ni jasno, ali je ta odpornost vzrok ali posledica debelosti. Lahko vpliva na sposobnost telesa, da uporablja glukozo za energijo.

Telesna masa je eden od ključnih dejavnikov za oceno zdravja. Debelost je ena od glavnih zdravstvenih težav v sodobnem svetu. V Evropi se pojavnost debelosti med moškimi giblje med 4 in 28%, med ženskami pa med 6 in 36%. Slovenija je glede na podatke iz nedavnih študij na prvem mestu v EU po pojavnosti debelosti pri odraslih.

V preteklosti so verjeli, da je količina kostne mase pri odraslih odvisna predvsem od razvoja v otroštvu. Danes vemo, da je to le del zgodbe.

Dejavniki, ki vplivajo na kostno maso pri odraslih. Pozitivno vpliva telesna aktivnost, negativno pa kajenje.

Kostna masa doseže vrhunec med 20. in 30. letom, nato se postopoma zmanjšuje. Pri ženskah se to kaže še bolj opazno po menopavzi.

Osteoporoza je bolezen, ki povzroči nizko kostno maso in krhkost kosti, kar poveča tveganje za zlomi. Zmanjšanje kostne gostote za 2 standardna odklona odrasle populacije označuje osteoporozo.

Osteoporoza prizadene 15% ljudi med 50. in 60. letom ter kar 70% ljudi, starejših od 80 let. Pogostejša je med ženskami.

Vse tetive se v otroštvu dobro priraščajo na kost - do pubertete. Potem te strukturne povezave ostanejo nespremenjene. Lahko pa izboljšamo funkcijo tetiv, torej poveča količino zdravega tkiva.

Patelarna tetiva se razvija do pubertete, potem pa je točka pritrjevanja na kost šibkejša. Prezgodnja prevelika obremenitev otrok v treningu lahko škoduje.

Genetika vpliva na dojemljivost ahilove tetive, enako kot na patelarno tetivo.

Kolagenska vlakna v tetivah se razvijejo do pubertete in se do starosti skoraj ne izgubijo.

V obdobju spolnega zorenja, ki se pri deklicah začne okrog 12. leta in pri fantih okrog 14. leta, je hitrost rasti največja. Pred puberteto so okončine sorazmerno daljše.