Vseživljenjski razvoj PDF 2024/2025

Vseživljenjski razvoj Predmet: Vseživljenjski gibalni razvoj Stopnja - Letnik: 3 Študijsko leto: 2024/2025 (Izročki za študente) Obdobja biološkega razvoja...

Vseživljenjski razvoj Predmet: Vseživljenjski gibalni razvoj Stopnja - Letnik: 3 Študijsko leto: 2024/2025 (Izročki za študente) Obdobja biološkega razvoja Obdobje dojenčka in malčka:  Približno prvi 2 leti in pol oziroma do prodora mlečnega zobovja  Zelo hitra telesna rast Zgodnje otroštvo:  Od 2,5 leta do zaključka predšolskega obdobja (6 let ali prodor prvega stalnega zoba)  Rast se zelo umiri  Zelo hiter razvoj živčevja in osnovnih gibalnih spretnosti Srednje/pozno otroštvo:  Nižji razredi osnovne šole (do 10. leta deklice, do 12. leta dečki)  Stabilna in umirjena rast  Prvi znaki spolne diferenciacije Mladostništvo (adolescenca):  Dekleta: 10.-16. leto, fanti: 12.-18. leto  Poln strukturni in funkcionalni razvoj telesnih segmentov  Morfološke, fiziološke, vedenjske spremembe Predpuberteta:  Deklice: 10. – 12. leto  Fantje: 12. – 14. leto izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi! Puberteta:  Hitra telesna rast (pubertetni sunek rasti) in spolni razvoj  Sekundarni spolni znaki  živčne in hormonske dejavnosti Biološki razvoj Proces histoloških, fizioloških, biokemijskih, nevrofizioloških in drugih sprememb v organizmu Biološka rast: hiperplazija + hipertrofija Dedni dejavniki in dejavniki okolja Antropometrične meritve: Prečne/prečno-presečne Vzdolžne/longitudinalne Prečno-vzdolžne  Dejavniki:  Genetski  Prehrana  Telesna in športna dejavnost  Drugi zunanji dejavniki: družina Oplojeno jajčece: 100 mikrometrov Novorojenček: okoli 50 cm (x 5000 povečanje od oploditve) Prvo leto: okoli 75 cm (+ 50 %) Drugo leto: + od 12 do13 cm (obdobje intenzivne rasti) Od tretjega leta naprej: 5-6 cm letno Rastni sunek (PHV = peak height veliocity): pri dveh letih starosti in v puberteti Dekleta: + 16 cm Fantje: + 20 cm izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi!  98 % končne višine: Dekleta: 16, 5 let Fantje: med 17.-18. letom Zaustavitev rasti: Ženske: okoli 18. leta Moški: med 21.-25. letom Okončine: najintenzivnejša rast 6–9 mesecev pred hitrejšo rastjo trupa zaporedje intenzivne rasti: Dlani s prsti in stopala Podlahti in golen Nadlahti in stegno Trup: večina povečanja TV Ramena in boki: največji prirast med zadnjimi deli telesa (povezana z delovanjem spolnih hormonov) Fantje: izrazit razvoj ramenskega obroča Dekleta: izrazit razvoj medeničnega obroča Glava: ni večjih povečanj, obraz se izoblikuje (čelo, nadočesni boki, obnosne votline, zgornja in spodnja čeljust) Izraziteje pri fantih Biološki razvoj: učinki hitre rasti in intervencij Najvišji razvoj v obdobju hitre rasti: ravnotežje, hitrost gibanja okončin, moč trupa, mišična vzdržljivost zgornjega dela telesa, eksplozivna moč, hitrost in agilnost teka, dihalni in srčni sistem, anaerobna zmogljivost Gibljivost po obdobju hitre rasti Previdnost pri obremenitvah, predvsem pri fizično šibkejših (pri otrocih s počasnejšim zorenjem) Vadba prilagojena posamezniku, ustrezen nadzor izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi!  Izboljšanje telesne pripravljenosti, npr. strukturiran trening skokov Varno in učinkovito med sunkom rasti telesne mase Spremembe v telesni višini s staranjem Relativni upad telesne višine je večji pri ženskah, še posebej po 70. letu starosti (Fernihough in McGovern, 2015) Od 70 do 90 leta upad telesne višine povprečno 4-5 cm (Dey idr., 1999); Pri višjih osebah je v absolutnem smislu upad višine večji Biološki razvoj: telesna masa Novorojenček: 2700 – 4500 gramov Prvo leto: telesna masa se potroji Drugo leto: telesna masa se početveri Od tretjega leta naprej: + od 2,25 do 2,75 kg letno Sunek v obdobju mladostništva (dve letno obdobje): Dekleta: + 16 kg Fantje: + 20 kg Vzroki za povečanje: povečanje telesne višine (zgodnja obdobja), spreminjanje količine vode, maščevja in mišičja (odrasli) Problemi hranjenja: debelost, anoreksija, bulimija Telesna masa in indeks telesne mase pri starejših Na ravni populacije se negativne spremembe pričnejo kmalu po 25 letu Primer: v nekoliko starejši študiji na več kot 10000 osebah so poročali spremembe med 23. in 33. letom starosti (Powers idr., 1997): Povprečna telesna masa je narasla iz 72 na 80 kg pri moških ter iz 58 na 65 kg pri ženskah; Ob nespremenjeni telesni višini je povprečen ITM narasel iz 23.0 na 25.5 pri moških in iz 22.0 na 24.5 pri ženskah Variabilnost med posamezniki z leti narašča izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi! Biološki razvoj: telesna masa največja rast v prenatalnem obdobju in prvih 2 tednih po rojstvu (več kot 2 cm in 5-7 kg na leto) večje v prenatalnem obdobju, nižje v srednjem otroštvu Vpliv hormonov  RH, hormoni perifernih žlez, ščitnice Pojavnost debelosti – razpon med 4-28 % (moški) in 6-36 % (ženske) med Evropskimi državami (Berghofer idr., 2008) Slovenija po podatkih ene od nedavnih študij celo na prvem mestu v EU po pojavnosti debelosti pri odraslih (Marques idr., 2017) Fiziološke spremembe, ki vplivajo na telesno maso Povečana odpornost na inzulin – ni povsem jasno, v kolikšni meri je vzrok ali posledica debelosti (Chang in Halter, 2003; Bjorntrop, 1990, 1991) Manjša sposobnost porabe energije iz maščob oz. razgradnje maščobnega tkiva (Arner idr., 2019) Zmanjšana poraba energije v mirovanju; v veliki meri odvisna od puste telesne mase (Poehlman idr., 2019) Vpliv povečane telesne mase Večji ITM je povezan s slabšo gibalno zmogljivostjo ter kapaciteto za pozornost, ne pa s spominom ter jezikovno spretnostjo (Stanek idr., 2013) ITM > 30.0 povezan s 20 % večjim tveganjem za smrt v odrasli dobi (Borell idr., 2014) ITM in smrtnost  najmanjše tveganje v območju 20-25 (normalna telesna masa) (Berrington de Gonzalez idr., 2010) Dosežena starost je 5-10 let manjša v povprečju pri osebah z ITM > 30 Odstotek telesne maščobe Boljši kazalec kot skupna telesna masa ali ITM, vendar težje natančno merjenje izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi! Povprečno 3-4 % povečanje od 40 do 60 leta, podobno pri moških in ženskah (Macek idr., 2020); ITM je relativno konstanten po 40 letu (sprememba v relativnem deležu maščobne in puste mase). Razlika med moškimi in ženskami je dokaj konstantna skozi odraslosti in starost Po 75 letu sta značilna dva pojava zmanjšanje telesne mase (tudi maščobne) Zmanjšanje puste telesne mase in ohranjanje ali povečevanje maščobne mase (sarkopenična debeloost) Biološki razvoj: Srčno-žilni sistem Frekvenca srčnega utripa: Prvi utrip po sedmih tednih embrionalnega razvoja Srce v prvih dveh letih podvoji težo Pri otrocih se srčna frekvenca hitro spreminja Povprečni srčni utrip v mirovanju z leti upada Prednatalno obdobje: 150 ud/min Novorojenček: 120-140 ud/min Dojenček: 100-140 ud/min Ob koncu 2. leta: 90 – 125 ud/min V 4. letu: 90 – 105 ud/min Od 5-6 let: 85-105 ud/min Srednje in pozno otroštvo: 60-110 ud/min Mladostništvo: 60-90 ud/min Odrasli: 70-80 ud/min Krvni pritisk: do 5. leta: približno 110/80 mm Hg do 10. leta: 130/85 mm Hg do 15. leta: 140/90 mm Hg odrasli: do 120/80 mm Hg izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi! Biološki razvoj: dihalni sistem Prednatalno obdobje: posteljica opravlja funkcijo dihanja Dihala so pri otrocih slabo razvita (manj raztegljiva pljuča in ožje dih. poti – do pubertete) Povprečna frekvenca dihanja se s starostjo zmanjšuje: Novorojenček: 60 vdihov/min Dojenček: 40 vdihov/min Predšolski otrok: 20 vdihov/min Šolski otrok in odrasli: 12–16 vdihov/min Način dihanja: do 3. leta: s trebušno predpono Od 3. do 7. leta: kombinirani prsni in trebušni način dihanja Biološki razvoj: skeletno-mišični sistem Sestava telesa: maščobno tkivo, mišična masa, skeletna masa, masa notranjih organov in drugih tkiv. Novorojenček: 26 % koža in podkožno maščevje, 25 % mišic, 18 % skelet, 16 % notranji organi, 15 % živčevje 2. leto: 25 % koža in podkožno maščevje 7. leto: 15 % koža in podkožno maščevje Otroci: majhen mišični tonus Dečki: več mišične in kostne mase Deklice: več telesnega maščevja Upad mišične mase Pričetek upada okrog 30 leta in nato dokaj linearen upad (Holloszy in Khort, 1995) V relativnem smislu večji upad pri moških, ter večji upad v spodnjem delu telesa (Janssen idr., 2000) Tekom celotnega življenja je izguba povprečno 0,37% na leto pri ženskah in 0,47% na leto pri moških (po 75. letu pa 0,7-0,9 % na leto) (Mitchell idr., 2012) izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi!  Sprememba tudi v sestavi mišice – relativno manjši delež kontraktilnega dela mišice, več vezivnega tkiva Vendar ima ta sprememba manjši vpliv (pojasni 10-20 % variance v izgubi jakosti mišic) (Frontera idr., 2000 Telesna sestava pri starostnikih Sarkopenija – s staranjem povezana izguba mišične mase (Rosenberg idr., 1997) Največji problem je sarkopenična debelost (Roh idr., 2020) Dolgoročne študije so pokazale, da se maščobna masa povečuje s starostjo do obdobja pri 60-75 letih (Rissanen idr., 1998; Ding idr., 2007), medtem ko mišična masa in moč začneta postopoma upadati okoli 30. leta starosti, pospešeno pa po starosti 60 let (Frontera idr., 2000) Visceralna maščoba in intramuskularna maščoba se povečujeta še naprej, medtem ko se delež podkožne maščobe v drugih regijah telesa zmanjšuje (Beaufrere idr., 2000) Telesna masa sama po sebi ni povezana z zdravjem starostnikov, kar kaže na potrebo po podrobni analizi telesne sestave Sarkopenična debelost je močan dejavnik tveganja za slabo zdravje, zmanjšano funkcionalno sposobnost in kakovost življenja pri starejših osebah (Houston idr., 2005; Alley idr., 2004) Nizka mišična moč močan napovednik funkcionalnih zmogljivosti, institucializacije in umrljivosti (Visser idr., 2005) Debelost in upad mišične mase delujeta sinergistično na tveganje za razvoj več rezultatov, povezanih z zdravjem (Dominguez idr., 2007) Kriterij sarkopenije: Indeks skeletne mišičnine pod 9,2 kg/m2 za moške in 7,4 kg/m2 pri ženskah (Bahat idr., 2016) Po tem kriteriju je sarkopeničnih 5-10 % starostnikov po 65 letu Dodatno se preverja zmogljivost (test stiska pesti in test vstajanja/usedanja), vendar še ni povsem jasno, kakšen prag je najprimernejši za določanje prisotnosti sarkopenije Postopno nadomeščanje mišičnega tkiva z maščobnim Ne-mišična pusta masa je v relativnem smislu dokaj konstantna oz. pride do nekoliko povečanja) (Balagopal idr., 1997) Med 70 in 80 letom pride do izrazitega povečanja (30-50 %) količine maščobnega tkiva znotraj mišice (Delmonico idr., 2009) izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi! Spremembe v kostni masi - odraslost V preteklosti je veljalo, da je količina kostne mase v odraslosti odvisna predvsem od obdobja rasti le-te v otroštvu Kasneje so študije pokazale, da učinek pridobljene kostne mase v otroštvu lahko hitro izzveni (Gafni in Baron, 2007) V odraslosti sta poleg genetike glavna dejavnika telesna aktivnost (pozitivno) in kajenje (negativno) (Valimaki, 1994) Kostna masa doseže vrh pri 20-30 letih, nato postopoma upada, z opaznim posmeškom pri ženskah po menopavzi (Hendrickx idr., 2015) Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, za kar je značilna nizka kostna masa, mikro-arhitekturno poslabšanje kostnega tkiva, kar vodi v krhkost kosti, in posledično povečanje tveganja za zlom Kriterij: Zmanjšanje kostne gostote za 2 standardna odklona odrasle populacije Prevalenca: 15% oseb pri 50-60 letih, in kar 70% pri starejših od 80 (WHO, 2015) Pogostejša pri ženskah (NIAMS, 2016) Razvoj tetivnega tkiva Vse tetive so v otroštvu dokaj dobro prirastejo na kost (do pubertete) – naknadno structure ne moremo spreminjamo (spreminjamo funkcijo – povečamo količino dobrega tkiva) Primer patelarne tetive, katere narastišče se razvija do pubertete – šibka toška (pomen prevelike obrmenitve otrok v treningu) Na ahilovo tetivo in njeno dojemljivost vpliva genetika, enako menopavza Kolagenska vlakna se razvijejo do pubertete, na to se skoraj da ne izgubljajo več do starosti Telesni in spolni razvoj v adolescenci Obdobje spolnega zorenja izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi!  Največja hitrost rasti (NHR):  Deklice: 12 let  Dečki: 14 let Predpuberteta, začetek pubertete relativno daljše okončine. Največji prirastek mase: 0,5 leta po NHR PROUČEVANJE RAZVOJNIH PROCESOV SKOZI VSA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA Klasifikacija starosti med razvojem Obstaja več vrst pristopov h klasifikaciji razvojnih stopenj: Najpogostejši pristop je po kronološki starosti, vendar je najmanj natančen: Ta klasifikacija je v zgodnjem otroštvu nenatančna (predvsem v puberteti), s premikom k starosti pa pridobiva na preciznosti Omogoča le grobo oceno razvojne stopnje posameznika Razvoj je povezan s starostjo, ni pa od nje odvisen Biološka starost: Daje podatek o razvoju glede na zrelost (spremljanje organskih sistemov) Lahko jo določimo s pomočjo morfologije, razvitosti skeleta, zobovja ali spolne zrelosti Morfološka zrelost primerja velikost in težo telesa z normativnimi standardi Wetzeljeve tabele izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi! Biološka zrelost Skeletna oz. anatomska oz. radiološka starost: rentgenski posnetek levega zapestja dlani in prstov, ocenjuje se stopnja osifikacije (velikost rastnih con kosti) Skeletna oz. anatomska oz. radiološka starost Deklice Dečki Dojenček Do 10 Do 14 Karpalne kosti in Osifikacijski centri se pojavijo najprej v kosteh meseca meseca radialna epifiza capitate in humate, na to distalna radialna epifiza Malček 10 meseca 14 meseca Epifize vidne v Osifikacijski vrstni red: do 2 leti do 3 leta tubularnih kosteh roke - Proksimalne falange - Metakarpale - distalne falange (izjeme distalna falanga palca – zgodnejši) Pred-puberteta 2 – 7 let 3-9 let Velikost falangealnih Širina epifiz se približuje širini diafiz; epifiz najrelevantnejša je distalna epifiza Zgodnja in 7 – 13 let 9 – 14 let Velikost falangealnih Širina distalnih in srednjih epifiz večja od srednja epifiz širine metafize puberteta Pozna 13 - 15 let 14 – 16 let Stopnja zraščanja Zraščanje poteka: puberteta epifiz - Distalne falange - Metakarpale - Proksimalne falange - Srednje falange Post-pubertetno 15 – 17 let 17 – 19 let Stopnja zraščenosti Zrast epifiz v ulni je hitrejša kot v radiusu obdobje epifiz v radius in ulni Skeletna oz. anatomska oz. radiološka starost Erasmier-jeva metoda določanje skeletne starosti s pomočjo kalkaneusa in talusa Greulich-Pyle atlas – sloni na radiografskih slikah (ne upošteva genetskih razlik med posamezniki) izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi!  Dentalna starost: rentgenski posnetek leve strani spodnje čeljustnice: Precej natančna metoda, redko uporabljena Proučujemo nastanek zobovja, zapiranje zobnih korenin… kar daje informacijo o kalcifikacijski starosti Spolna starost oz. stopnja spolne zrelosti: faza razvoja sekundarnih spolnih znakov: Fantje: stanje sramne dlakavosti in velikost zunanjih spolnih organov Dekleta: stanje sramne dlakavosti, razvitost prsi in menarha Klasifikacija starosti med razvojem Za določitev razvojne stopnje se uporabljajo tudi drugi pristopi: Čustvena zrelost (pogojena s socializiranostjo in sposobnostjo delovanja znotraj določenega socialnega/kulturnega okolja) Mentalna zrelost (zapletena mera posameznikovih mentalnih potencialov ki so posledica učenja in samo-percepcije in pogosto niha med življenjem posameznika) Zrelost pri ustvarjanju koncepta „jaz-a“ (posameznikova ocena vrednost samega sebe) Zaznavna zrelost (hitrost in velikost sposobnosti zaznavanja okolja in lastnega telesa) izr. prof. dr. Jernej Rošker (nosilec): VGR-AK1; FT1. Gradivo je namenjeno interni uporabi!