Historical Development of Regions and Slovenes - Part 2 PDF

Turški vpadi 1408 do 1426: roparski značaj, 1415 do LJ, večina v Belo krajino, dežele so bile popolnoma brez obrambe. Uvajali so obrambne redove. Vmes zatišje zaradi Murata in Ulrika II. Celjskega (obe ženi iz rodbine Brankovićev). - 1469 (padec Bosne) do 1483: iz Bosne, največji in najštevilčnejš...

Turški vpadi 1408 do 1426: roparski značaj, 1415 do LJ, večina v Belo krajino, dežele so bile popolnoma brez obrambe. Uvajali so obrambne redove. Vmes zatišje zaradi Murata in Ulrika II. Celjskega (obe ženi iz rodbine Brankovićev). - 1469 (padec Bosne) do 1483: iz Bosne, največji in najštevilčnejši (okoli 30, vsako leto), namen je razbiti obrambo za nadaljnjo osvajanje, v vse dežele, največ na Kranjsko, akindžije = kruta, lahka konjenica, ki pripravi teren. 1522 do 1559: ko Sulejman II. Veličastni oblega Dunaj, ob povratku gredo leta 1532 skozi MB; vpadali so tudi v Prekmurje (bitka pri Sisku 1593). Glavne smeri: mimo Kostela, Kočevja do LJ; Bela krajina, NM do LJ; mimo KK, Zidanega mostu do CE; mimo Ormoža, Ljutomera do MB (poišči na zemljevidu). Obramba: signalizacija (grmade), obzidja (mestne pravice), tabori (okoli 350), jame, vojni davki tudi za plemstvo in duhovščino, črna vojska (do 28.000). Vojna krajina (od Senja, po Savi in Dravi do Banata (poišči na zemljevidu), 79 trdnjav, uskoki/krajišniki) s sedeži v Karlovcu, Varaždinu – vzdrževanje slovenskih dežel od 1578, organiziranje konjenikov. Posledice: kmečka bremena (davki - glavarina (davki po št. članov in glavah živine), tedenski vinar, tlaka), 200.000 odpeljanih oz. ubitih, gmotna škoda, naseljevanje Uskokov na pustote = tudi do 50 % opustela zemljišča (Bela krajina, Kras, Dravsko polje, Žumberak), prekinitev renesančnih tokov, strah v ustnem izročilu, turkerije (grof Leslie na gradu Vurberg - južni del Slovenskih goric). Plenjenje in pustošenje povzroča trpljenje prebivalstva Vpadi osmanskih Turkov na slovenska tla 1408- 1415 Osmanski Turki so prvič vdrli leta 1408 v okolico Metlike. Sledila sta še posamična kratkotrajna roparska napada v povezavi z napadi, osredotočenimi 1 militarizacija družbe na Hrvaško in Ogrsko. l prizadetost kmetijstva, obrti in trgovine čas intenzivnih turških vpadov iz Bosne (več kot trideset), katerih cilj 1469-1483 1491 - 1498 je bil izčrpati in nato zasesti slovenske dežele. Kratkotrajnim roparskim vpadom so se pridružili takšni, kjer so številčno močne enote turške vojske pustošile dva ali več tednov, izjemoma tudi več mesecev. Vpadi so segali v vse dežele in še naprej v Furlanijo. Najbolj je bila na udaru Kranjska. po 1540 ~ obdelovalnih površin pomanjkanj e izdelkov in na rašča­ nj e cen povečanje - Manjši roparski napadi, ki so jim bile izpostavljene Dolenjska, Notranjska ter okolica Celja in Ptuja. Pogostejši plenilski vpadi (več kot šestdeset), vendar številčno manjših napadalnih enot. Cilj so bila obmejna področja Not ranjske, Dolenj- 1522- 1540 opuščanje ske in Krasa, kjer so imeli osmanski Turki v času pohodov na Dunaj namen zadrževati del krščanske vojske. Pustošenje se je na Spodnjem štajerskem dogajalo v zvezi z umikanjem osmanskih Turkov z Dunaja. - Vpadi so bili zelo redki in leta 1559 so Turki zadnjič vdrli na Kranjsko, po letu 1600 le še nekajkrat v Prekmurje. L obveznosti novi in višji davki povečanje tlake ojaška obveznost ___L demografske in etnične spremembe • upadanje števila prebivalstva preseljevanje v notranjost ~ iseljevanj e uskokov Posledice turških vpadov Kmečki upori na Slovenskem Povečanje in dodajanje javnih bremen zviševanje stroškov deželne uprave in državnih uradov zviševanje stroškov vojske zaradi reform in stalnih vojn vpoklic v vojsko Izrivanje podložnikov Samovoljno povečanje obremeni- iz trgovine in obrti tev na zemljiških gospostvih meščani so prepovedali trgovanje in obrtno proizvodnjo v okolici mest plemstvo je prevzemalo trgovino na dolge razdalje, ki je bila kmetom sprva dovoljena: npr. trgovanje z žitom, vinom, soljo itd . Vodilni vzroki kmečkih uporov fevdalci so zvišali tlako zaradi dominikalne posesti, zaradi potrebe po utrjevanju gradov in mest ter za odstranjevanje škode po vojaških spopadih povečanja zviševanje dajatev že uveljavljene denarne dajatve so zaradi pomanjkanja in padca vrednosti denarja spreminjali v naturalne Gradec• X HOrnNBERG X Mi VUZENICA Zagreb • meja Sv. nmskega cesarstva Koroški kmečki upor 1478 • uporniško središče X spopad med uporniki inTurki Slovenski kmečki upor 1515 uporniško središče X spopad med uporniki in voisko --+ smer širjenja upora t::] Hrvaško-slovenski kmečki upor 1573 X spopad med uporniki in vojsko --+ smer širjenja upora t::] Tolminski kmečki upor 1713 uporniško sredilče X spopad med uporniki in vojsko Upor Leto Trajanje Obseg Število Vzroki Zahteve Epilog Koroški 1478 4 mes. Okolica Beljaka, Celovca, dolina Zilje 3000 Višanje dajatev, slaba Lastno organiziranje obrambe, obramba pred turškimi sodna avtonomija. vpadi, slaba menjava denarja. Upornike so porazili Turki. Vseslovenski 1515 5 mes. Kranjska, Štajerska, Koroška 80 000 Samovolja fevdalcev, povečane dajatve, omejevanje kmečke trgovine, potres 1511, kuga. …po »stari pravdi« = dajatve zapisane v urbarjih, sprostitev kmečke trgovine, soodločanje o izrednih davkih, nasprotovanje fevdalnemu redu. Hrvaško slovenski 1573 14 dni Hrvaško Zagorje, del Štajerske, Posavje 12 000 Okrutnost plemiča Ferenca Tahyja (samovoljno ravnanje) prepoved trgovine, povečana tlaka, večanje dajatev. Podrejenost le cesarskemu namestništvu v Zagrebu, dajatve bi pobirale kmečke komisije, pravičnejša skrb za Vojno krajino, izbris pokrajinskih in državnih meja. Plemiška in cesarska vojska porazita kmete. Prve slovenske tiskane besede. Drugi vseslovenski 1635 2 mes. Štajerska,K ranjska, Kras 15 000 Povečani davki zaradi 30-letne vojne, povečana tlaka na 6 dni v tednu, večja desetina, onemogočanje trgovine. Odprava omenjenih vzrokov. Plemičem pomaga vojska iz Vojne Krajine. Tolminski 1713 4 mes. Tolminska, Kras, Goriška 700 vasi Novi, izredni davki na meso in vino ter primeri nasilnega pobiranja davkov. Prvič se ne sklicujejo na Cesarjevo pomoč. Pridružijo se jim rudarji iz Idrije. Cesarska vojska jih s pomočjo čet iz Vojne krajine porazi. Plemičem pomagajo Uskoki. Kljub enotnemu vodstvu (Matija Gubec, Ilija Gregorič) in dobremu programu ponoven poraz. Usmrtitev Gubca in Ivana Pasanca v ZG.