Reformacija na Slovenskem PDF

Reformacija na Slovenskem Pojem reformacija označuje versko in družbeno gibanje v 16. stol., ki se je zavzemalo za obnovo Cerkve v smislu prvotnih krščanskih načel. Humanistične ideje so se najprej razširile po primorskih mestih zaradi bližine Italije, kjer se je humanizem pričel. Koprski škof Peter...

Reformacija na Slovenskem Pojem reformacija označuje versko in družbeno gibanje v 16. stol., ki se je zavzemalo za obnovo Cerkve v smislu prvotnih krščanskih načel. Humanistične ideje so se najprej razširile po primorskih mestih zaradi bližine Italije, kjer se je humanizem pričel. Koprski škof Peter Pavel Vergerij je kot diplomat rimske kurije veliko potoval in se je tako seznanil s protestantizmom. Ker ga je zagovarjal je moral Koper zapustiti. V Nemčiji je deloval skupaj s Trubarjem. Z njegovim izdajanjem knjig je bil povezan še štajerski deželni glavar Ivan Ugnad, ki se je odpovedal katolicizmu. V Trstu so se kritiki katolicizma zbirali okrog škofa Petra Bonoma. V deželah, ki so bile pod Habsburžani pa je vpliv humanističnih idej mnogo šibkejši. Izjema je bil LJ škof Krištof Ravbar. Med Slovenci je najbolj zaslovel Žiga Herberstein iz Vipave, ki je kot diplomat cesarjev Maksimiljana I. in Karla V. prepotoval vso Evropo. Med glasbeniki je treba omeniti Jakoba Gallusa in Jurija Slatkonjo iz LJ, ki je na Dunajskem dvoru ustanovil deški pevski zbor. Škofijo v LJ je leta 1461 ustanovil cesar Friderik III. Podrejena je bila neposredno papežu in ne patriarhatu v Ogleju. Prva dva škofa sta bila Sigismund Lamberg in Krištof Ravbar. Oba sta študirala v Padovi, kjer sta se navdušila nad humanizmom. Protestantizem se širi že v prvi polovici 16.st. predvsem po zaslugi humanistično izobraženih duhovnikov primorskih mest, ki so spadala pod Beneško republiko. Sredi stoletja se reformacija širi tudi iz nemških univerz (samo v Tubingenu je v 16.st. študiralo 300 Slovencev). Lutrove nazore so širili še trgovci, rudarji, vojaki in popotniki. Že leta 1529 je v LJ nastal protestantski krožek. Trubar in Vergerij sta se leta 1548 odpovedala katoliški veri. Trubarjev nasprotnik postane nov LJ škof Urban Textor. Leta 1561 postane Trubar intendent protestantske Cerkve na Kranjskem. Po štirih letih je bil ponovno izgnan. Kljub temu je izdelal cerkveni red, organizacijo, s slovenščino kot obrednim jezikom (le na Kranjskem, drugje nemščina). Ustanovljena je bila protestantska šola s slovenskim učnim jezikom, ki je nastajala povsod razen na Goriškem. Deželni knez Karel je leta 1572 s štajerskim plemstvom podpisal »graško versko pomiritev«, ki pomeni svobodo vere. Leta 1578 jo razširi z bruško versko pacifikacijo, ki svobodo vere dovoli vsemu plemstvu in meščanstvu. Stanovi morajo le obljubiti kritje stroškov za obrambo Vojne krajine ter plačilo davkov za pet let naprej. Na razvoj knjižnega jezika vpliva protestantizem predvsem s svojim naukov, v katerem menijo, da mora vsak vernik Biblijo brati sam, v maternem jeziku. To spodbudi protestantske pisce, da so pričeli izdajati knjige v slovenščini. Trubar je za osnovo jezika izbral nekakšno »mešanico« ljubljanskega mestnega govora, gorenjskega ter dolenjskega narečja. Za obliko pisave je najprej vzel gotico, ki jo je hitro zamenjal z latinico. Večina knjig je bila natisnjenih v današnji Nemčiji, prvo tiskarno pa smo vseeno dobili leta 1575 v LJ (Mandelčeva). Jezik je tako postal temeljno sredstvo povezovanja Slovencev h graditvi narodne identitete. Avtorji in prve pomembnejše slovenske tiskane knjige: Primož Trubar: objavil je kar 22 knjig; 1550 Abecednik in Katekizem, 1564 Cerkovna ordninga (CO), 1582 Ta celi novi testament (prevod Nove zaveze) Sebastijan Krelj: 1566 Otroška biblija Jurij Dalmatin: 1584 prevod celotne Biblije Adam Bohorič: 1584 Zimske urice = prva slovenska slovnica napisana v latinščini V CO je Trubar zagovarjal osnovno šolanje za vse otroke, ne glede na stan ali spol. V takšni šoli, ki bi bila v vsaki župniji, bi pouk potekal v materinščini. Na podlagi tega je leta 1563 v LJ nastala višja protestantska latinska šola. Protestantizem pri kmetih ni bil priljubljen. Izjema je bilo le Prekmurje, kjer so kmetje sprejeli reformacijo. Namesto podpore reformaciji so nastale nekatere kmečke sekte. Prekrščevalci ali anabaptisti zagovarjajo krst šele pri odraslih ljudeh, enakost vseh ljudi na temelju biblije, da lahko tudi ženske opravljajo duhovniški poklic, so nasprotniki vsake oblasti. Pojavili so se v vseh slovenskih deželah, v okolici mest. Bili so preganjani in uničeni konec 16. stol. Štiftarji so se zavzemali za izražanje verskih čustev v obredih, v katerih je bilo dovoljeno mučenje sebe. Na podlagi teh obredov se imenujejo še skakači oziroma bičarji. Gradili so celo nove cerkve in kapele, romarji pa so ob njih ustanavljali bratovščine. Zaradi narave obredov so jih označili za čarovniške. Z nestrpnostjo so jih, z izjemo Štajerske, uničili do konca 16. stol. Odnos protestantizma do teh sekt je bil negativen, saj so trdili, da mora kmet ostati podložen in pokoren oblasti. Leta 1606 je ogrski kralj podelil svobodno izbiro vere ogrskemu plemstvu in meščanom. Ker so kmetje morali sprejeti vero zemljiškega gospoda, je večina kmetov sprejela protestantizem. Na Goričkem se je močneje uveljavil kalvinizem. Ker je protireformacija v 17. stol. vplivala tudi tu, se je del kmetov preselil, del pa prestopil v katolicizem. ¼ jih ostane protestantov oz. kalvincev. Protireformacija Deželni knez Karel: Deželni knez Fredinand: - 1572 ustanovi jezuitski kolegij v Gradz-u (od 1586 univerza) - 1578 bruška pacifikacija, ki je ne potrdi pisno - 1579 izgon plemstva in meščanstva na Goriškem - Vizitacije proti knjigam - S� tevilo protestantov začne padati z izjemo LJ - 1596 jezuitski kolegij v LJ - 1598 izgon učiteljev in predikantov iz Notranje avstrijskih dežel - Komisije, ki jih vodijo škofje Martin Brenner, Tomaž Hren, Jurij Stobej; uničevanje cerkva, pokopališč, knjig (11 vozov v LJ), kazni, ječe… - 1628 izgon plemstva z ultimatom enega leta Posledice: - utrditev oblasti Habsburžanov nad stanovi - pospešena gradnja kapelic, božjih znamenj, cerkva, oltarjev… - ustanavljanje župnijskih šol, semenišč - kolegiji: Celovec, Gornji grad, GO, TS, Ruše - lažji nadzor nad verniki - izgon domačih plemičev, intelektualcev - zamrtje tiska - uveljavitev domačega jezika pri bogoslužju v Prekmurju Reforme Marije Terezije in Jožefa II 1713 Pragmatična sankcija Karla VI. Sledi vojna za avstrijsko nasledstvo – Francija, Bavarska, Saška, Prusija. 1748 se vojna konča le z izgubo Šlezije. Upravne reforme: - krepitev centralne oblasti z ustanovljeni deželnimi vladami, ki so bile neposredno podrejene Dunaju. - ustanovitev kresij, ki so nadzirale fevdalce, mesta, pobirale davke - kresije so se povezovale v gubernije: ŠT, KR, KO h graškemu, GO in TS k tržaškemu - uradniške službe izobraženim - stanovi izgubijo sodno funkcijo, kasneje se jih več ne sklicuje Davčne reforme: - plemstvo plačuje davke - terezijanski in jožefinski kataster - izterjavo vodijo kresijski uradi Vojaške reforme: - naborni okraji - vojaška obveza (razen za duhovnike, plemiče, trgovce…), dosmrtna funkcija - država varuje podložnika-nabornika pred zlorabami Gospodarske reforme: - robotniški patent = omejitev tlake na 3,4 dni v tednu - odprava nevoljništva = svoboda - hlevska živinoreja, delitev srenje, uvedba novih kultur - merkantilistični ukrepi – razvoj manufaktur, odprava notranjih carin… Šolske reforme: - splošna šolska obveza od 6. do 12. leta - trivialke so bile enorazredne za branje, pisanje, računanje, verouk - glavne šole v mestih z nemščino, naravoslovjem, zgod., zemljepisom, geometrijo - normalke s poglobljenim predmetnikom in pripravo na gimnazije Verske reforme: - podreditev cerkve državi - verska strpnost (tolerančni patent) - odprava jezuitskega redu - zaprtje mnogih samostanov, razen tistih, ki so skrbeli za nego in šolstvo