Književnost - Literatura
Document Details
Tags
Summary
Dokument vsebuje splošen vpogled v književnost in literaturo. Opisuje različne zvrsti in izvore literature, vključno z ljudsko in umetniško literaturo ter literarne oblike. Razlaga tudi začetke pisave in razvoj orientalske književnosti.
Full Transcript
[Literaturo delimo po izvoru, ločimo, jo ločimo ljudsko in umetno literaturo. Ljudska je anonimna avtorjev. Običajno ne poznamo, je starejša, preprostejša, večkrat pisana v narečju. Drugič pa obliki. Ločimo poezijo in prozo. Poezija je pisana v verzih navadno tudi v rimah. Proza pa je s verzov in ri...
[Literaturo delimo po izvoru, ločimo, jo ločimo ljudsko in umetno literaturo. Ljudska je anonimna avtorjev. Običajno ne poznamo, je starejša, preprostejša, večkrat pisana v narečju. Drugič pa obliki. Ločimo poezijo in prozo. Poezija je pisana v verzih navadno tudi v rimah. Proza pa je s verzov in rim ima manj pravil. Njen slog je blizu vsakdanji govorici. Včasih se poezija in proza prepletata. Takrat govorimo o lirski prozi ali pesmi v prozi. Po in tretjič po kakovosti. Literaturo delimo na višjo in nižjo visoka ali klasična literatura je prvorazredna oziroma prvovrstna zajema besedila, ki vsebujejo odlike pravega umetniškega dela, avtor isto družbeno priznani. Nižja literaturo pa imenujemo tudi popularna zabavna. Trivialna je sicer del književnosti, vendar brez večjih vrednot in odlik. Prilagojena je množičnemu. Bralstvu. Tu so se nini ljubezenski, pustolovski in kriminalni loma romani ter popevke. Snov snov se pojavi, so pojavi resničnega ali subjektivnega sveta, ki si jih avtor izbere za gradivo, s katerim bo oblikoval literarno besedilo. Ta snov je lahko zgodovinska časopisni članki, spomini in tako dalje. Snov besedni umetnik na poseben način občuti in prelije v besedilo. Tema tema je tisti del snovi, ki je pomembnejših od drugih delov. V krajših besedilih je tema ponavadi samo ena, v daljših pa je lahko temveč. Motiv motiv je del snovi oblikovan v poseben položaj. Motivi so lahko predmeti, dogodki in tako naprej. Motivov je v delu več. Ter ideja ideja in miselno sporočilo besedila. Poznamo 3 literarne zvrsti, lirika, epika in dramatika. Lirika izpoveduje notranja doživljanja, njen predmet so čustva. Epika pripoveduje o življenjskih problemih in vrednotah, ki so se zgodili v preteklosti ali se dogajajo v sedanjosti. Dramatika a prikazuje življenje svojo podobo dobi šele na odru in je torej. Najtesneje povezana z.Iščem.Čeprav jo lahko tudi beremo. Znotraj zvrsti ločimo posamezne literarne zvrsti. Lirske literarne vrste so na primer sonet gazela plus a himna žalostinka. Epske literarne vrste so na primer roman povest, novela črtica ter pravljica. Dramske literarne vrste pa so na primer tragedija, komedija, filmski scenarij, opera, muzikal. Zunanja zgradba literarnega besedila je vidna na prvi pogled. Drama je razdeljena na dejanja in prizore. Roman je razdeljen na poglavja uvod in zaključek, pesem pa je sestavljena iz kitic in verzov, pri vseh pa je pomemben naslov. Notranja zgradba je snov tema, motiv, ideja, književne osebe, čas. Prostor ter zgodba.](https://onedrive.live.com?cid=028b2200134d606b&id=28B2200134D606B!s222c8e6036cb49e0aa76edd1242f6a7d) Začetki pisave. Prvi način pisnega sporočanja je bil slikovno pisavo. Sporazumevanje je potekalo z enostavnimi risbami, ki so označevale predmete živali in ljudi, ne pa tudi pojmov. Risbo je razumel vsakdo, ne glede na to, kateri jezik je govoril. Pojmovna pisava, kamor sodita klinopis in hieroglifi slikovne luči o tem, da si je treba vsak znak zapomniti. Klinopis je najstarejša pojmovna pisava. Nastala je pred več kot. 5300 leti. Klinopis so uporabljali sumerci v mestu. Potami. Z zapis so uporabljali trstene paličice s klinasto konico, s katero so v vlažne glinaste ploščice vrezovali znake. V starem egiptu so uporabljali jih je reo glife, sprva so jih klesali v kamen, kasneje pa pisali na papirus. To je precej zapletena pisava, ki je imela okrog 3000 znakov v obliki slik in simbolov na papirus so pisali s pisalom iz trsja in črnilom. Pojmovna pisava se deli na besedo na besedno pisavo zlogovno pisavo in glasovno pisavo. Nastanek in razvoj književnosti je povezan z razvojem pisal. Orientalska književnost. Orientalske književnosti so najstarejše svetovne književnosti starega veka. Razvijale so se v severni Afriki, na bližnjem vzhodu in delu azije v času od 3 tisočletja pred našim štetjem do šestega stoletja našega štetja. Za stara orientalska ljudstva je bilo značilno mnogoboštvo. Množica bogov je bila skoraj nepregledna, saj so častili tudi mestna in družinska božanstva. Eno uboštvo se je najprej razvilo pri judih, ki so kot edino božanstvo priznavali jahveja. Sčasoma so bogovi dobili človeško podobo, čeprav so nekatera orientalska ljudstva ohranili božan za živalsko podobo. Za večino teh verstev je bila za način značilno verovanje v posmrtno življenje. Pomembni so bili več verski obredi, ki so bili povezani z dogajanjem v naravi in pomembnimi dogodki v človeškem in družbenem življenju. Pogosto so polži božje častili tudi vladarje. Kot na primer faraone in japonske cesarje najpomembnejša dela v orientalskih književnosti so verske knjige svetega pisma, avesta, vede, knjiga mrtvih in koran. Orientalske književnosti so poleg verskih knjig razvile tudi liriko in epiko. V orientalski književnosti sodijo babilonsko asirska književnost, egipčanska književnost, indijska književnost, japonska književnost, staro judovska književnost, Kitajska književnost, perzijska književnost ter arabska književnost. Egipčanska književnost. Egipčanska književnost je nastala okoli leta 3000 pred našim štetjem in se razvijala do prihoda Aleksandra velikega leta 332 našega štetja. Stari egipčani, ki so živeli ob reki nil, so imeli sužnje lastninsko družbeno ureditev. Verjeli so v več bogov. Za egipčansko verovanje so vplivale pogoste poplave reke nil, precejšen pomen pa so pripisovali tudi soncu, ki je bilo pomembno za njihovo poljedelstvo. Egipčanska književnost se je ohranila na sina grobnic templjev in na papirusih. Dramatike še ni bilo, pisali pa so poezije bila velikega ljubezenskega, delovne pesmi in prozo, pravljice in bajke. Najbolj razširjena delo je gibanje književnosti je knjiga mrtvih. V njej so zbirke molitev k imen in zakletev. Staro judovska književnost. Kamor spada biblija. Biblija je najpomembnejše delo staro judovske književnosti. Velja za temelj. Judje kot. Staro in avto za. Stara zaveza je. Nega. Je bila. Stara zaveza. Bi ostale doma. Razpis. Nova zaveza. Prvih 100 let. Pred kristusovim rojstvom. Napisano je bila v grščini. Finski knjige poučne knjige, pustolovska dela in priboljškov, knjigo. V bibliji. Nika dramatični. Mislim bil. Celotna stalna zveza. Drugi. Iščem ljudi. Marsikdo. Vinskega. Jo je leta 1584 v slovenščino pri. Vkljub brez. V riti. Isti. Visoka pesem je del stare zaveze pripisujejo kralju salomonu. Izvajali niti kot del spontanega. Prispevek. Neznani pesnik pove. Visoka pesem. Elementi tema pesnitev je ljubezen. Sestavljene sestavlja ljubezen. Ženin in nevesta ter hvalite ga. Ljubezenske speve v njih mladink nekaj ni bratcem. Nisem je bogato, z primerjani so zelo stvarni svet. Povezani so z naravo in tedanjimi življenjskim okoljem. Visoka pesem. Visoko pisem so intrepid in različno. Ljudje razlagajo visoko pesem kot. Z. Bogom in ja bogom jahveja in judovskimi ljudstev. Po krščanski. Ljubezen med ministrstvom in sekcijo. Perzijska književnost. In se končal. V šestem stoletju našega štetja razvila je predvsem pesništvo. Ja. Verska knjiga je apes ta vsebuje nauke in modrosti utemeljitelja zaratustre. Najbolj znan pesnik, ki je bil omar hajam, ki je pisal roba rubaie. To so kratke pesmi, ki govorijo o človekovem minevanju in da je treba življenje uživati. Pesnik hafis pa jo je odlikoval z gazelami. Indijska književnost se v drugem tisočletju pred našim štetjem in traja vse do leta 1000. Dvesto. Razvila je že zmesi. Verska knjiga je videl tudi. Max. Maxa. In ramajana najpomembnejši interes. Kitajska. Književnost. Resnik. Japonska književnost. Je najmlajša med orientalskimi književnosti. Najstarejša besedila so nastala leta 700. Razvili so vsi vsaj 3 literarne zvrsti. Japonci so od kitajcev prevzeli savi nekatere literarne oblike, vendar so razvili tudi svoje posebnosti. Najbolj priljubljena pesniška oblika je haiku. Sestavljena je iz zgolj 3 verzov. Ja pomembnejše delo je roman dvorni dami murasaki fi, ki bo princ in dvorne gospe. Najizvirnejša japonska dramska oblika. No sokrat lirsko epske igre. Literaturo delimo po izvoru, ločimo, jo ločimo ljudsko in umetno literaturo. Ljudska je anonimna avtorjev. Običajno ne poznamo, je starejša, preprostejša, večkrat pisana v narečju. Drugič pa obliki. Ločimo poezijo in prozo. Poezija je pisana v verzih navadno tudi v rimah. Proza pa je s verzov in rim ima manj pravil. Njen slog je blizu vsakdanji govorici. Včasih se poezija in proza prepletata. Takrat govorimo o lirski prozi ali pesmi v prozi. Po in tretjič po kakovosti. Literaturo delimo na višjo in nižjo visoka ali klasična literatura je prvorazredna oziroma prvovrstna zajema besedila, ki vsebujejo odlike pravega umetniškega dela, avtor isto družbeno priznani. Nižja literaturo pa imenujemo tudi popularna zabavna. Trivialna je sicer del književnosti, vendar brez večjih vrednot in odlik. Prilagojena je množičnemu. Bralstvu. Tu so se nini ljubezenski, pustolovski in kriminalni loma romani ter popevke. Snov snov se pojavi, so pojavi resničnega ali subjektivnega sveta, ki si jih avtor izbere za gradivo, s katerim bo oblikoval literarno besedilo. Ta snov je lahko zgodovinska časopisni članki, spomini in tako dalje. Snov besedni umetnik na poseben način občuti in prelije v besedilo. Tema tema je tisti del snovi, ki je pomembnejših od drugih delov. V krajših besedilih je tema ponavadi samo ena, v daljših pa je lahko temveč. Motiv motiv je del snovi oblikovan v poseben položaj. Motivi so lahko predmeti, dogodki in tako naprej. Motivov je v delu več. Ter ideja ideja in miselno sporočilo besedila. Poznamo 3 literarne zvrsti, lirika, epika in dramatika. Lirika izpoveduje notranja doživljanja, njen predmet so čustva. Epika pripoveduje o življenjskih problemih in vrednotah, ki so se zgodili v preteklosti ali se dogajajo v sedanjosti. Dramatika a prikazuje življenje svojo podobo dobi šele na odru in je torej. Najtesneje povezana z. Iščem. Čeprav jo lahko tudi beremo. Znotraj zvrsti ločimo posamezne literarne zvrsti. Lirske literarne vrste so na primer sonet gazela plus a himna žalostinka. Epske literarne vrste so na primer roman povest, novela črtica ter pravljica. Trum ske literarne vrste pa so na primer tragedija, komedija, filmski scenarij, opera, muzikal. Zunanja zgradba literarnega besedila je vidna na prvi pogled. Drama je razdeljena na dejanja in prizore. Roman je razdeljen na poglavja uvod in zaključek, pesem pa je sestavljena iz kitic in verzov, pri vseh pa je pomemben naslov. Notranja zgradba je snov tema, motiv, ideja, književne osebe, čas. Prostor ter zgodba. Babilonsko asirska književnost. Razvila se je na območju mezopotamije. Njeni začetki so sumerci. Njihova književnost je večinoma religiozna. Pripisujejo jim tudi najstarejši ep z naslovom ep o hilka michel. Ep u, ki ga mi je napisan v tem jeziku, obsega približno 3500 verzov na glinenih ploščicah. Glavna tema epa je vprašanje, kako premagati smrt in doseči večno življenje. Glavni junak, ki ga miš na koncu spozna, da ne more spremeniti usode, ki je določena od bogov. Obenem tudi spozna, da so vsi ljudje minljivi. [Arabska književnost. Arabska književnost je ena izmed najmlajših književnosti orienta. Temeljna verska knjiga je koran. Muslimanski verniki verjamejo, da je v njej zapisana božja beseda, ki naj bi jo pri roki l meh mohamedu razodel nadangel gabriel. Dokončno obliko je koran dobil leta 653. Zapisan je v ritmi zirani prozi. Razvili sta se lirika in epika. Lirika se je začela razvijati v šestem stoletju z begunskim pesništvom. Tesno je bila povezano z zgodovinskim življenjem. Po betonskem pesništvu se razvije klasično pesništvo, pesništvo sedmega do devetega stoletja, ki nastaja večinoma na dvoru. Opisovali so ljubezen in uživanje življenja. Zatem sledi po klasičnem pesništvo od neki 10. Do 13. Stoletja. Pomembni temi sta ljubezen in mistika. Najbolj znano literarno pripovedno delo je zbirka 1001 noč. Nastanek zbirke sega v osmo stoletje ima okvirno in. Vložene zgodbe v okvirni zgodbi nastopa sultan šahrijar. Ki danes ženo usmrtiti. Ko izve, da ga je varala s služabnikom. Zato se odloči, da bo imel vsako noč novo devico, ki jo bo dal zjutraj usmrtiti. Po 3 letih je prišla na vrsto šeherezada, ki sultana zamoti z napetimi zgodbami pred zoro, ko bi jo morala doleteti smrt. Če hara zada sredi zgodbe neha pripovedovati, ko zaključi pod tisočerimi noči. Za pripovedovanjem ga prosi za svoje življenje ustreže. Bistvo nič in ena noč je zbirka pripovedk novel pravljic anekdot povesti in tako naprej uveljavijo pa se tudi. Machame to so duhovita in kratka pripovedna dela. Zbirka ima ciklično notranjo zgradbo, dogodki se ponavljajo, vračajo se v svoje izhodišče. Vložene pripovedi se prepletajo v prvi pripovedi se začne druga, v drugi se začne tretja in tako naprej.](https://onedrive.live.com?cid=028b2200134d606b&id=28B2200134D606B!sb722cfe5363e4a01b457a6804fa979bb)