Zapiski o družbi z omejeno odgovornostjo PDF

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Ustanovitev družbe in njene temeljne značilnosti Je kapitalska družba, katere OK sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je hibrid med osebno in delniško družbo. Zanjo je bistvena fleksibilnost: pogodbena svoboda pri urejanju medsebojnih razmerij med družbeniki, razme...

DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Ustanovitev družbe in njene temeljne značilnosti Je kapitalska družba, katere OK sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je hibrid med osebno in delniško družbo. Zanjo je bistvena fleksibilnost: pogodbena svoboda pri urejanju medsebojnih razmerij med družbeniki, razmeroma preprosto upravljanje družbe in aktivno vključevanje družbenikov v upravljanje in omejena odgovornost, predpisan minimalni OK in preprosta sprememba družbenikov. Družbo lahko ustanovi ena fizična ali pravna oseba ali več (max 50), ki na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v OK pridobi poslovni delež. Poslovni delež je izražen v % ali ulomku in predstavlja relativni obseg korporacijskih upravičenj, ki jih ima posamezni družbenik v družbi, če s pogodbo ni dogovorjeno drugače. Minimalni OK je 7.500€ in je sestavljen iz osnovnih vložkov, ki ne smejo biti manjši od 50€. Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali stvarni vložek. Stvarni vložek so lahko premičnine ali nepremičnine, pravice ter podjetja in del podjetja. Pred prijavo za vpis v sodni register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj 1/4 osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov mora znašati najmanj 7.500€. Stvarne vložke morajo družbeniki zagotoviti v celoti že pred vpisom v sodni register. Osnovni vložki morajo biti izročeni tako, da lahko poslovodja z njimi prosto razpolaga, denarni vložki pa morajo biti nakazani na bančni račun. Oprostitev vplačila osnovnega vložka s strani družbe ni mogoča, prav tako družbenik ne more pobotati svoje terjatve z zahtevkom za vplačilo osnovnega vložka. Oprostitev je mogoča samo z zmanjšanjem OK za znesek, ki je sorazmeren zmanjšanemu OK. Če družbeniki kljub pozivu ne poravnajo obveznosti vplačila OK, se začne kaducitetni postopek, v katerem je družbenik lahko zaradi neplačila osnovnega vložka izključen iz družbe. Družba se ustanovi s sklenitvijo družbene pogodbe in vpisom v sodni register. Pogodbo sklenejo s soglasno izjavo volj družbeniki. Pogodba je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali pa posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Če je sklenjena z obrazcem morajo biti podpisi overjeni. Družbeniki so pri sestavi pogodbe razmeroma svobodni, saj je večina določb ZGD-1 o ureditvi notranjih razmerij med družbeniki dispozitivnih. Pogodba mora vsebovati vsaj: podatke o družbenikih firmo, sedež, dejavnost navedba višine OK in osnovnega vložka ter poslovnega deleže vsakega družbenika morebitne dodatne obveznosti družbenikov, ki ga imajo poleg vplačila osnovnega vložka če se OK zagotovi kot stvarni vložek, se mora v pogodbi navesti predmet vsakega stvarnega vložka posebej ter znesek OK za katerega se daje stvarni vložek Povrnitev stroškov in morebitne nagrade se lahko izplačajo samo iz dobička družbe. Družba postane pravna oseba z vpisom v sodni register. Pravice in obveznosti družbenikov Pravice in obveznosti so urejene v ZGD-1 in z družbeno pogodbo. Pogodbo lahko po sklenitvi spreminjajo, če dosežejo 3/4 večino glasov družbenikov. Če bi družbeniki s spremembo pogodbe morali sprejeti dodatne obveznosti, se mora razen v povečanju OK pogodba skleniti soglasno. Sklep mora , razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti, potrditi notar. Poslovodja mora spremembo pogodbe prijaviti v sodni register. Prijavi mora priložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki mu mora biti priloženo notarjevo potrdilo. Vpis sprememb družbene pogodbe v sodni register je konstruktiven, zato sprememba družbene pogodbe velja šele od vpisa spremembe v sodni register dalje. Pravic družbenikov delimo na premoženjske in upravljavske. Premoženjske pravice: pravica pri udeležbi pri dobičku pravica do dela preostanka likvidacijske mase prednostno pravico pri povečanju OK z novimi vložki prednostna pravica pri nakupu obstoječega poslovnega deleža Upravljavske pravice: pravica do sodelovanja pri upravljanju družbe pravica do informacij in vpogleda v poslovno dokumentacijo pravica do izstopa iz družbe pravica do izključitve drugega družbenika pravica do izpodbijanja sklepov skupščine V skladu z ZGD-1 se lahko vsebina in obseg premoženjskih in upravljavskih pravic določa z družbeno pogodbo. Zakonske določbe se uporabljajo samo, če kaj z pogodbo ni določeno. Premoženjske pravice družbenikov Družbeniki imajo pravico do deleža pri bilančnem dobičku. Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnega deleža posameznega družbenika. S pogodbo ni mogoče določiti, da je družbenika izključi iz delitve dobička. Pravica do udeležbe pri dobičku je pogojna. Prvi pogoj je dobiček in da je v skladu z vsemi zakonskimi pravili in pravili iz pogodbe. Dodaten pogoj je, da se družbeniki na skupščini odločijo, da bodo ustvarjeni dobiček razdelili med družbenike, lahko ga investirajo. Družbeniki imajo pravico do sorazmernega deleža likvidacijske mase, torej do sorazmernega deleža premoženja, ki družbi ostane po opravljenem likvidacijskem postopku. Družbeniki so lahko poplačani šele po tem, ko so poplačani vsi dolgovi družbe in preteče šest mesecev od zadnjega poziva družbe upnikom, da prijavijo morebitne terjatve. Prednostni nakup “novega” poslovnega deleža pri povečanju OK z novimi vložki in prednostno pravico pri nakupu obstoječega poslovnega deleža. Družbeniki, ki nameravajo prodati svoj poslovni delež tretji osebi, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameri prodaje in pogojih te prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki vsi družbeniki skupaj. Predkupna pravica se ne nanaša na primere, ko bi družbeniki želeli prodati svoj poslovni delež obstoječemu družbeniku. Velja samo v razmerju do tretjih oseb. Če bi družbeniki želeli imeti tako pravico to lahko uredijo v pogodbi. V tem primeru bi morali družbenik, ki prodaja svoj delež, o tem obvestiti ostale in jim pod enakimi pogoji ponuditi delež. Če bi se več družbenikov odločilo za nakup deleža bi postali soimetniki prodanega deleža v razmerju, kot so njihovi obstoječi deleži. Pogodba lahko določi, da se za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov in pogoje za izdajo soglasja(vinkuliran poslovni delež) Če soglasje ni podano in da noben družbenik noče odkupiti poslovnega deleža, ima družbenik izstopno upravičenje. Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitve. Upravljavske pravice družbenikov Pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe in način njihovega uresničevanja, če zakon ne določa drugače, določijo s pogodbo. Temeljna družbenikova upravljavska pravica je pravica do glasovanja na skupščini. Na skupščini odločajo o: sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov vračanju naknadnih vplačil delitvi in prenehanju poslovnih deležev ZGD-1 določa, da imajo družbeniki na vsakih dopolnjenih 50€ osnovnega vložka en glas. Družbeniki sklepe načeloma sprejemajo na skupščini. Lahko pa ob dosegu soglasja s pisnim sklepom sklenejo, da se skupščina ne opravi in da bodo glasove sporočili poslovodji. Skupščina se načeloma sklene enkrat letno. Skliče jo poslovodja s priporočenim pismom družbenikom, v pismu je tudi dnevni red skupščine. Pismo mora poslati vsaj 25 dni prej. Družbeniki sprejemajo sklepe z večino oddanih glasov na skupščini, če z zakonom ali v pogodbi ni določeno drugače. Poleg glasovalne pravice imajo tudi pravico do informacij in vpogleda v poslovne knjige in spise. Pravica družbenika do izstopa iz družbe ni zakonska pravica, ampak mora biti dogovorjena v pogodbi. Družbenik, ki izstopi ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Družba mu mora to vrednost izplačati v 3 letih. Ostali družbeniki morajo v roku 3 mesecev po izstopu bodisi: sprejeti sklep o zmanjšanju OK, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki pomeni poslovni delež družbenika, ki je izstopil, bodisi v sorazmerju s sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke, tako da je višina OK enaka kot prej Družbeniki na podlagi zakona iz družbe izstopi samo s tožbo, če so za to podani utemeljeni razlogi: če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročijo škodo če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev njegove pogodbene pravice do izstopa iz družbe če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi če mu skupščina ali poslovodja nalagajo nesorazmerne obveznosti. Pravica do izključitve družbenika je lahko urejena že s pogodbo, v kateri morajo biti navedeni pogoji, postopek in posledice izključitve. Če pogodba ne predvideva pogojev in postopka izključitve, daje zakon pravico vsakemu družbeniku s tožbo zahtevati, da se drugi družbeniki izključi iz družbe. Če družbenik s tožbo uspe, poslovni delež izključenega družbenika preneha. Dolžnosti družbenikov Temeljni obveznosti družbenikov sta obveznost vplačila osnovnega vložka in obveznost ohranjanja OK. V pogodbi se lahko dogovorijo še za stranske in naknadne obveznosti. Namen obveznosti vplačila osnovnega kapitala je v poglavju Osnovni kapital. Ponovimo, da družbenik ne more biti oproščen plačila osnovnega vložka niti ne more pobotati svoje terjatve do družbe z zahtevkom družbe za vplačilo osnovnega vložka. Ohranjanje OK je namenjeno varstvu družbene sposobnosti poslovanja in varstva upnikov. Načelo se varuje zakonski s prepovedjo izplačil iz premoženja družbe, ki je potrebno za ohranitev OK. Zakon dovoljuje izplačilo družbenikom samo, če ima družba bilančni dobiček ali v primeru zmanjšanega OK po postopku, s katerim so spoštovane pravice upnikov. Prepovedane so vse oblike prikritega izplačila dobička v obliki družbenikih razmerij. Sankcija za zmanjšanje OK je vrnitev vseh prepovedanih izplačil. Upravljanje družbe Družbeniki d.o.o. družbo upravljajo s pomočjo organov. Obvezna organa družbe sta poslovodja(direktor) in skupščina. Poleg tega se v pogodbi lahko dogovorijo, da bo imela družba nadzorni svet. Skupščina je temeljni organ in je sestavljena iz vseh družbenikov. Družba ima enega ali več poslovodij, ki na lastno odgovornost vodijo posle in zastopajo družbo. Imenuje ga skupščina, če imajo pa nadzorni svet pa oni. Skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, neglede na to ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. Poslovodja nastopi svoj položaj z imenovanjem (sprejem sklepa skupščine/nadzornega sveta). Vpis poslovodje v sodni register je deklaratorne narave, razen, če je določen že v pogodbi. V tem primeru je potrebna sprememba v pogodbi. Lastni delež Je poslovni delež, ki je v lasti družbe. Družba ne more pridobiti vseh poslovnih deležev, saj bi v tem primeru ostala brez družbenikov. Enoosebna družba z omejeno odgovornostjo Družba z enim družbenikom je samostojni podjetnik z omejeno odgovornostjo. Akt o ustanovitvi je enostranska izjava volje ustanovitelja, ki ureja razmerje edinega družbenika do družbe. Ob ustanovitvi mora družbenik zagotoviti OK 7.500€. Če ustanovitelj pred prijavo družbe za vpis v register ni v celoti vplačal denarnega dela osnovnega vložka, mora za manjkajoči del zagotoviti ustrezno varščino. Knjiga sklepov je lahko v fizični obliki ali elektronski. Sklepe mora pred vpisom potrditi notar. Poslovodja je lahko družbenik ali kdo drug, ki ga družbenik imenuje. Edini družbenik kot poslovodja z družbo sklene pogodbo o zaposlitvi, saj to določa člen Zakona o delavnih razmerjih.