PRENEHANJE GOSPODARSKIH DRUŽB PDF

PRENEHANJE GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarske družbe nastanejo z vpisom v sodni register in prenehajo z izbrisom iz njega. Razlogi za prenehanje gospodarske družbe so vzrok, zaradi katerega družba preneha, način prenehanja pa postopek, po katerem preneha. Kapitalske družbe prenehajo: s pretekom čas...

PRENEHANJE GOSPODARSKIH DRUŽB Gospodarske družbe nastanejo z vpisom v sodni register in prenehajo z izbrisom iz njega. Razlogi za prenehanje gospodarske družbe so vzrok, zaradi katerega družba preneha, način prenehanja pa postopek, po katerem preneha. Kapitalske družbe prenehajo: s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena s sklepom skupščine, ki mora biti sprejeta z najmanj 3/4 večino zastopanega OK če poslovodstvo ne deluje več kot 12 mesecev (velja samo za d.d.) če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe s stečajem na podlagi sodne odločbe z združitvijo v kakšno drugo družbo če se zmanjša OK družbe pod predpisan minimum Družbe lahko prenehajo prostovoljno ali neprostovoljno. O prisilnem prenehanju govorimo, ko mora družba prenehati s poslovanjem zaradi finančne nesposobnosti (stečaj). Gospodarske družbe lahko prenehajo na enega od teh načinov oziroma postopkov: redno prenehanje gospodarske družbe (likvidacijski postopek) prenehanje družbe po skrajšanem postopku prenehanje družbe z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije prisilna likvidacija stečaj Likvidacija Redni postopek prenehanja družbe (likvidacija) se začne s sprejemom sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije. Sklep sprejme skupščina. Družbeniki v sklepu navedejo razloge za prenehanje ter rok za prijavo terjatev upnikov, ki ne sme biti krajša od 30 dni. Po sprejetju sklepa o likvidaciji v sodni register se začne likvidacija, ki jo vodi družba oziroma njeni organi. Cilj likvidacije je, da družba uresniči vse svoje pravice, ki jih je pridobila na kakršenkoli nečin med poslovanjem, in da izpolni svoje obveznosti ter se tako osvobodi kot nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti. Temeljni pogoj je da ima družba dovolj premoženja, da poplača dolgove upnikom. Če premoženje ne zadošča za poplačilo obveznosti, se začne stečaj. Po vpisu v sodni register se k firmi doda “v likvidaciji”. Likvidacijo opravi eden ali več likvidacijskih upraviteljev, ki so praviloma člani poslovodstva. Po tem, ko plača dolgove družbe, likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacijskega postopka in predlog razdelitve premoženja. Če ni določeno drugače o tem odloča organ, ki je sprejel sklep o likvidaciji. Po poplačilu vseh obveznosti se preostalo premoženje razdeli med družbenike sorazmerno z njihovimi deleži. Prenehanje družbe po skrajšanem postopku Je vrsta prostovoljnega prenehanja, ki je hitrejši in enostavnejši od rednega. Temeljna razlika je da se iz sodnega registra izbriše brez celotnega likvidacijskega postopka. Družba preneha brez likvidacije. Pogoj za skrajšani postopek je, da družba nima upnikov oziroma nerešenih pravnih razmerij s poslovnimi partnerji in delavci. Postopek se začne s predlogom družbenikov registrskemu organu. Skupščina najprej sprejme sklep o prenehanju, nato poda predlog pristojnemu registrskemu organu. V enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra lahko upniki uveljavijo terjatve do družbenikov, ki so podali izjavo. Za obveznosti družbe so družbeniki odgovorni z vsem svojim premoženjem. Izbris iz sodnega registra brez likvidacije Izvede se če je izpolnjen eden od teh razlogov: pravna oseba je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti če ne posluje ne poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register če obstajajo drugi pogoj, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije Uporabljajo se pravila postopka vpisa v sodni register, razen če ni določeno drugače. Namen je da pravni red ne prizadeva pravne osebnosti pravnim subjektom, ki ne poslujejo več oziroma ki nimajo urejenih osnovnih pogojev za poslovanje. Prisilna likvidacija Enak je likvidaciji po rednem postopku, za to je značilno, da se izvede po uradni dolžnosti oziroma da postopek po uradni dolžnosti uvede sodišče, posle družbe v likvidaciji pa prevzame upravitelj, ki ga imenuje sodišče. V namenu se redna in prisilna likvidacija ne razlikujeta. Temeljni cilj likvidacijskih postopkov je na pravno urejen način omogočiti prenehanje pravne osebe, pri čemer sta cilja predpisov o prenehanju predvsem varstvo upnikov in zagotovitev lastnine nad premoženjem družbe, ki s prenehanjem družbe preneha biti imetnik pravic in obveznosti. Namen postopka redne in prisilne likvidacije ni mogoče enačiti z namenom stečajskega postopka., saj je cilj stečaja najvišje poplačilo upnikov iz premoženja dolžnika, cilj likvidacije pa je razdelitev premoženja med družbenike. Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije: po uradni dolžnosti, če tako določa zakon na predlog osebe, za katero zakon določa, da je upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije Zakon kot začetek prisilne likvidacije npr. navaja: zmanjšanje OK pod predpisan minimum če poslovodstvo ne deluje več kot 12 mesecev (samo za d.d.) če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe če družba preneha na podlagi sodne odločbe