Kapitalske družbe PDF

Delniška družba prof. dr. Branko Korže Apple d.d. je 18.10.2021 bila najdražja d.d. vseh časov! Delnica je bila vredna 664,74 $, vrednost družbe pa 623,14 milijard $  Javne družbe - javna družba je izdajatelj, katerega...

Delniška družba prof. dr. Branko Korže Apple d.d. je 18.10.2021 bila najdražja d.d. vseh časov! Delnica je bila vredna 664,74 $, vrednost družbe pa 623,14 milijard $  Javne družbe - javna družba je izdajatelj, katerega vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v RS ali drugi DČ EU, - javne družbe poslujejo po Zakonu o trgu finančnih instrumentov - obvezno razkrivajo nadzorovane informacije kot so informacije iz 3. poglavja Zakona – n. pr. delnice in drugi vrednostni papirji, Loading… - Agencija za trg VP je pristojna za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij. - n. pr. Javne družbe v RS: CETIS, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24 3000 Celje, CINKARNA Metalurško-kemična industrija Celje, d. d., Kidričeva ulica 26 3000 Celje, DATALAB Tehnologije, d. d. Hajdrihova ulica 28C 1000 Ljubljana, DELO PRODAJA družba za razširjanje in prodajo časopisov, d.d. Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana, KOMPAS SHOP, trgovina d.d. …  Delniška družba Nicholas Murray Buttler: d.d. je omogočila razvoj kapitalizma – je odkritje modernega časa - dragocenejše od pare in elektrike; zametek v banki Sv. Jurija iz Genove leta 1407 – omejitev odg. članov; prve d.d. v 17. stoletju kolonialne družbe; Code de commerce iz 1807 - uredil d.d. - koncesijski sistem (odprava sistema kraljevih privilegijev); zbiranje manjših kapitalskih vložkov za koncentriranje velikega kapitala! 4  Genova Loading… Sv. Jurij  Delniška družba (Aktiengesellschaft, Public Limited Company) značilnosti d.d. kot pravnoorganizacijske oblike: - osnovna glavnica (delniški kapital) razdeljena na delnice; - družba kot p.o. za obveznosti odgovarja z vsem sovjim premoženjem; delničarji za obveznosti družbe odgovarjajo le s kapitalskim vložkom; nosilec pravic in obveznosti je personificirani kapital, ločen od osebnega premoženja delnic; delničarji imajo: 1. premoženjske in 2. članske pravice 7  Vrednost delnic. Knjigovodstva vrednost delnice (angleški izraz »Book Value«) - računovodska opredelitev, izračunana iz bilance stanja na določen dan - enaka je nominalni v trenutku nastanka d.d.. tržna cena (angleški izraz »Market Value«) - odraža pričakovanja investitorjev o prihodnjih donosih,. nominalna vrednost delnice (angleški izraz »Nominal Value«) – ne odraža poslovanja d.d. notranja vrednost (angleški izraz »Intrinsic Value«) – na podlagi poslovanja ter s tem prihodnje denarne tokove, ki jih bo ustvarilo podjetje, in je odvisna od: - uspešnosti poslovanja, - ravni obrestnih mer (stroški financiranja), - premija tveganjnih delnic, - delež čistega dobička in - kolikšni del dobička je izplačan v obliki dividen,  Osnovni kapital in premoženje d.d. osnovni kapital – je začetno premoženje d.d. - razdeljen je na delnice – “pasivna stran bilance,” delničarji niso solastniki in ne upniki (družba ni dolžnik do delničarjev!); namen osnovnega kapitala - minimalno jamstvo družbe navzven; minimalni predpisani o.k. znaša 25.000 €; minimalna nominalna vrednost delnice je 1 €; vsaj 1/3 o.k. mora biti vplačana v dejanju + presežek, če dedelnice prodajajo nad nominalno vred.; pred vpisom d.d. v SR mora biti na vsako delnico, ki se vplača v denarju, vplačano najmanj 25% njenega najmanjšega emisijskega zneska; ustanovitelj/i ena ali več f. in/ali p.o.; delnica - alikvotni del osnovnega kapitala, iz delnice izhajajo: - premoženjske in - članske pravice; 9  Vrste delnic – oblika lastnin.fin. 1. imenske in prinosniške, 2. navadne in prednostne ; Navadne: - pravica do udeležbe pri upravljanju; - pravica do dela dobička (dividenda) in - pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju; Prednostne – poleg pravic iz navadnih še dajejo še prednosti: - kumulativne – izplačilo dobička pred imet. navad. del., - participativne – izplačilo dobička pred imet. navad. + participacija na ostanku dobička z navadnimi, glasovalna pravica se lahko izključi, RAZREDI delnic: glede na pravice delničarjev! - delnice z enakimi pravicami sestavljajo en razred! 10  Rezervni skladi se lahko oblikujejo samo iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička, obvezen za primer oslabitve osnovnega kapitala (služi ohranitvi o.k.), rezerve so obveznosti do virov sredstev Loading… Rezerve: 1. zakonske rezerve, 2. rezerve za lastne deleže, 3. lastni deleži, 4. statutarne rezerve, 5. druge rezerve iz dobička. 11  Sistemi izkazovanja delnic d.d. različne tehnike izkazovanja kapitalske udeležbe v d.d.: 1. delnice z nominalnim zneskom, 2. delnice brez nominalnega zneska (no par value shares): - prave - pristne (true) - poudarjajo udeležbo v čistem premoženju in - neprave - nepristne (stated) – predstavljajo del osnovnega kapitala – neposredno ni razveden - se izračuna!!! oboje so lahko KOSOVNE ali ULOMKOVNE ; osnovni kapital se lahko poveča, ne da bi bilo potrebno izdati nove delnice! 12 Nominalni delnici  Vplačilo delnic v denarju ali s stvarnimi vložki (predmeti in pravice z gospodarsko vrednostjo!), vplačilo delnic v denarju – 1/3, pred vpisom v SR pa mora biti vplačanih najmanj 25 % najmanjšega emisijskega zneska, neizpolnitev obveznosti delničarja - postopek odvzema delnice - izključitev delničarja – razveljavitev izdanih - izdaja novih; 14  Pravice iz delnice 1. Premoženjske: - dividende, - pravica do alikvotnega dela ostanka premoženja v stečaju ali likvidaciji, - prednost nakupa delnic iz novih emisij; 2. Članske v ožjem smislu: - aktivna in pasivna volilna pravica organov, - nadzor in informacije, - izpodbijanje sklepov. 15  Delnice in lastne delnice delnice morajo biti izražene v nematerializirani obliki (zakona o nematerializiranih VP - izražene morajo biti v nematerializirani obliki (zahteva družbe pri klirinškodepotni družbi za izdajo nematerializiranih delnic v 15 dneh od dneva izpolnitve pogojev; imenske, ki ne kotirajo na organiziranem trgu - statut lahko prenos pogojuje z dovoljenjem družbe – odklonitev dov. dopustna le iz utemelj. razlogov, pridobitev lastnih določa ZGD-1 kot n.pr.: - preprečitev hujše škode, - ponudba delavcem družbe ali z njo povezane družbe za odpravnino, če je pridobitev neodplačna, …. ZGOLJ za trgovanje družba ne sme pridobiti lastnih delnic!!! 16  Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih ureja nematerializirane VP, bremena na njih, njihov prenos, izpolnitev obveznosti, ki je v njih vsebovana, centralni register in dostop do podatkov, ki se vodijo v CR. nematerializirani VP je izjava izdajatelja, vpisana v CR, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznost iz nematerializiranega VP. nematerializirani VP nastane, ko se v centralnem registru prvič vpiše na račun imetnika, in obstaja, dokler se iz centralnega registra ne izbriše.  Klirinško depotna družba ustanovljena leta 1995 kot družba, ki opravlja posle: - zagotavljanja integritete trga VP, - storitve imetnikom VP ter - učinkovita tehnična in operativna podpora članom KDD in izdajateljem VP, - ugotavljanja in izpolnjuje obveznosti iz poslov z VP, - vodi centralni register imetnikov nematerializiranih V.P. v RS (delnic).  Načina ustanovitve d.d. postopek SOČASNE (simultane) ali postopek POSTOPKOVNE (sukcesivne) – vabilo javnosti za vpis delnic, ustanovitelji: STATUT,objavijo PROSPEKT, prevzamejo del delnic, vpis delnic poteka pri bankah - vpisnikom na vpogled - statut, - poročila ustanoviteljev in revizorja ter prospekt. 19  Vsebinski koraki ustanovitve d.d. 1. predinkorporacijska faza, 2. faza organiziranja in strukturiranja družbe – realiz. prve f.,sprejem statuta,vpis o.k.,. 3. faza inkorporiranje – vpis v SR – p.o., imenovanje organov, vplačilo o.k. 20  Organi delniške družbe 1. dvotirni sistem upravljanja: - skupščina, - nadzorni svet – delničarji in uprava - izvaja nadzor nad delom uprave (germanski sistem), - uprava, 2. enotirni sistem upravljanja: - skupščina, - upravni odbor - organ vodenja in nadzora – (anglosaški sistem) - neizvršni direktorji nadzor nad izvršnimi - delitev pristojnosti je kogentna!!!) 21  Ustanovna skupščina - ugotavlja, ali so vpisane ali prevzete vse delnice in ali so bile razdeljene delnice ter ali so vplačila, ki morajo biti plačana vplačana v skladu z zakonom in statutom; - ugotavlja, ali so glede stvarnih vložkov vse zahteve izpolnjene tako, da bo družba s stvarnimi vložki lahko prosto razpolagala, takoj ko bo vpisana v register; - ugotavlja največji dovoljeni znesek ustanovnih stroškov, ki bremenijo družbe; - izvoli tiste organe družbe, za katere je po zakonu ali statutu pristojna skupščina. 22  Skupščina zakonsko in statutarno določene pristojnosti, kvorum ni (več) predpisan, odloča z navadno ali kvalificirano večino (statutarne spremembe, zvišanje ali znižanje kapitala,…), o: - sprejemu letnega poročila, - uporabi bilančnega dobička, - imenovanju in odpoklicu članov NS oziroma UO, - podelitvi razrešnice, - spremembah statuta, - preoblikovanju in prenehanju d.d., - imenovanju revizorja, - spremembah osnovnega kapitala, - drugih zadevah v skladu z zakonom,… ni pristojna o vprašanjih vodenja poslov, razen če to zahteva poslovodstvo!!!  Revizija in odškodninski zahtevki revizorja imenuje skupščina ali sodišče na predlog manjšinskih delničarjev (10% ali 400.000 €) za preizkus: vodenja posameznih poslov uprave, o ugotovitvah sestavi poročilo – podlaga za odškodninske tožbe!!! - aktivno procesno legitimirani so skupščina, nadzorni svet in manjšinski delničarji - v svojem imenu in na račun družbe! 24  Nadzorni svet – dvotirni sistem člane NS imenuje in odpokliče skupščina; NS imenuje člane uprave, vrši nadzor nad vodenjem poslov družbe – ima naravo “gospodarsko političnega” vodstva! predsednika izvolijo člani, zastopa družbo proti članom uprave! - predlaga revizorja in potrjuje letno poročilo.  Upravni odbor - enotirni sist. zastopa in predstavlja družbo, vodi posle družbe in nadzoruje njihovo izvajanje – odgovoren za vodenje družbe (pri dvotirnem je ta razdeljena!!!) - UO imenuje in odpokliče skupščina, - UO imenuje in odpokliče izvršne direktorje, - predlaga imenovanje revizorja, delavsko sodelovanje pri upravljanju tudi v tem sistemu (ne pa v sektorjih kot so banke, zavarovalnice …!)  Uprava organ poslovodstva (navznoter) in funkcijo zastopanja (navzven) d.d., individualna ali kolektivna – člani imenovani, vodi posle v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost, pripravlja izčrpno, vestno in verodostojno poročilo, posebne naloge v primeru izgube, plačilni nesposobnosti oziroma prezadolženosti !!!  Pravice Manjšinskih delničarjev zahteva za sklic skupščine, predlog sodišču za odpoklic člana nadzornega sveta, zahteva sodišču za prenehanje družbe (neuresničevanje ciljev), predlaga imenovanje likvidacijskega upravitelja, predlog za imenovanje posebnega revizorja, legitim. za vložitev tožbe v imenu družbe za povrnitev škode zoper ustanovitelje, vložitev tožbe zaradi izpodbijanja sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička, predlog za sodni preizkus menjalnega razmerja pri statusnem preoblikovanju, statut lahko pravice razširi!!! 28  Iztisnitev in izstop manjšinjskih delničarjev institut “squeeze - out” – delničar z najmanj ”90% delnic v o.k. lahko ostale delničarje “iztisne” iz družbe – plačilu Loading… poštene cene!!! institut “sell - out” (analogno) delničarji z do 10% delnic v o.k. – lahko izstopijo iz družbe – pravica do poštene cene! 29  Prenehanje d.d. potek časa, za katerega je bila ustanovljena, sklep 3/4 večine (družbena pogodba lahko določi višjo večino), ničnost družbene pogodbe oz. vpisa, stečaj, sodna odločba, združitev v drugo družbo ali premoženje se zniža pod osnovno glav. 30 EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA (SOCIETAS EUROPEA)  Opredelitev - evropska delniška družba (Societas Europea) je vrsta d.d. - Pravila EU določajo način ustanavljanja, upravljanja, prenosa sedeža in prenehanja ureja Uredba EU 2157/2001/ES. - SE lahko registriramo v vsaki državi članici EU - registrirani in glavni sedež družbe mora biti v isti državi (vpisana je v nacionalnem registru države članice EU), - za prijavo SE za vpis v register se uporabljajo določbe, ki veljajo za delniške družbe v državah članicah EU. 32  Prednosti SE Prednosti: - enostavnejše poslovanje v več kot eni državi članici EU – družba lahko svoje poslovne dejavnosti združi in posluje na celotnem trgu EU, ne da bi za to moralo ustanoviti mrežo odvisnih družb, - družba je bolj mobilna na enotnem trgu: uradni sedež družba lahko prenesete v drugo državo članico EU in ne preneha s poslovanjem, - udeležba delavcev, zaposlenih v več državah članicah EU, , - kapitalski lastnik SE lahko ustanovi eno ali več odvisnih družb ali poslovnih enot v EU. 33  Ideje o nadnacionalni družbi urejanje statusa gosp. subj. v pristojnosti DČ EU, razlike med nacionalnimi sistemi na posameznih področjih oteževale prosti pretok blaga, ospodarskih storitev, kapitala in ljudi - ovirale vzpostavitev enotnega trga, težave v poslovanju (različne ureditve delovnega prava, prava konkurence, intelektualne lastnine, socialnih pravic, različni vplivi negospodarskih elementov na procese gospodarskega odločanja,…., nacionalno pripadnost gos. sub. je večina DČ EU presojala po teoriji dejanskega sedeža, ustanavljanje novih družb ali podružnic v drugih državah DČ in prenosi sedežev v drugo DČ povzročali visoke stroške (n.pr. obdavčen transfer kapitala).  Pravne podlage po pravu EU člena 43 do 48 PES - pravice do ustanavljanja, členi 52. do 58. in 293. člena – podlaga za sklepanje konvencij o medsebojnem priznanju družb, pridobitev pravne osebnosti in možnosti mednarodnih združitev, člena 294 in 309 PES, odločitev sodišča ES - posamezna DČ lahko uvede omejitve le v okviru korporacijske direktive (JAVNI INTERES) in zaradi odprave nepoštenega namena (fraudulozne - ustanovitev zaradi ugodnosti ni fraudulozna), presoja posamičnih primerov (case-by-case basis)  Odločbi Sodišča ES Überseering (des Gerichtshofes vom 5. November 2002)- DČ mora priznati družbi, ustanovljeni v katerikoli DČ, pravno in poslovno sposobnost po pravu države, v kateri je bila ustanovljena, tudi če je njen dejanski sedež v drugi DČ (procesna legitimacija), Inspire Art (Judgment of the Court of 30 September 2003) pravilo Überseering dopolnilo s prepovedjo vseh ukrepov DČ, ki bi družbi iz druge DČ ali njeni podružnici oteževala poslovanje (enak položaj vseh)!  Od ideje SE do uzakonitve podlage 1957 - profesor Sanders (Roterdam School of Economics) – prva ideja! 1959 - notar Thibierge na 57. kongresu francoskih notarjev- ustanovitev skupne oblike gospodarske družbe - premagovanje nacionalnih ovir v mednarodni trgovini, 1965 - francoska vlada Komisiji ES dala pobudo za posebno delovno skupino za pripravo osnutka akta o evropski delniški družbi z delavsko participacijo, 1975 - Komisija ES sprejela predlog pod imenom »three bench model«, 1989 - skrčen predlog (le temeljna vprašanja, preostalo pa naj bo prepuščeno nacionalnim redom držav članic)  Sprejem Uredbe in direktiv Svet EU 8. 10. 2001 - Uredba o statutu Societas Europea (Council Regulation EC No. 2157/2001 on the Statute for a European Company (SE), OJ L 294, 10. 11. 2001); družba lahko posluje v vseh DČ z uporabo enotnih pravil, registrira se v DČ, kjer ima uprava sedež, objava ustanovitve v Uradnem glasilu EU, možnost prenosa sedeža družbe iz ene DČ v drugo, brez likvidacije in ponovne ustanovitve, ugodnosti po Direktivi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju pri mednarodnih združitvah (Directive on eliminating double taxation of cross – frontier mergers 90/434/EEC), kot davčna zavezanka se SE obravnava enako, kot druge multinacionalke - je davčna zavezanka v vseh DČ!!! minimalni osnovni kapital 120.000 €.  Hierarhija pravnih virov 1. pravilo: določbe Uredbe in določbe statuta same SE (v okvirih dispozicije ustanoviteljev); 2. pravilo: vprašanj, ki jih Uredba ne ureja, ali jih ureja delno, dopolnjujejo pravila nacionalne zakonodaje DČ v skladu z Uredbo, posebej regulirana za SE, 3. dopolnjuje se s pravili nacionalne zakonodaje DČ o nacionalnih delniških družbah in 4. dopolnitve z določbami statuta SE v enakem obsegu in z enako pravno veljavo, kot velja za nacionalne delniške družbe.  Ureditev SE po pravu RS Uredbo 2157/2001/ES dopolnjuje peto poglavja ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09): vpis ustanovitve SE v SR po Zakonu o SR, obvezna predložitev sporazuma o sodelovanju delavcev pri upravljanju SE - Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju SE ali predložitev sklepa o prekinitvi pogajanj za sklenitev sporazuma po ZSDUEDD ali izjave vseh članov poslovodstva, da sporazum ni bil dosežen, ZGD-1 ureja vprašanje prenosa sedeža SE.  Societas Europea se ustanovi: 1. z združitvijo dveh ali več obstoječih d.d. s sedežema v najmanj dveh različnih DČ (čezmejna fuzija kot - pripojitev ali - spojitev), 2. z oblikovanjem holdinške družbe, ki bo imela v kapitalski “lasti” d.d. oziroma d.o.o. s sedeži v najmanj dveh različnih DČ (“zamenjava delnic”), 3. z ustanovitvijo skupne družbe hčere s sedežema v najmanj dveh različnih DČ (po pravilih nacionalnega prava) ali 4. s preoblikovanjem (javne) d. d., ki je imela najmanj dve leti družbo hčer s sedežem v drugi DČ  Upravljanje in delavsko soupravljanje v SE obvezni organ skupščina delničarjev, ali dualističen ali monističen sistem, NS ali UO - jasna razmejitev odgovornosti (naloge uprave in naloge nadzora), ZSDUEDD v skladu z Direktivo - čezmejno obveščanje, posvetovanje in soodločanje, ZSDUEDD smiselno enako kot Direktiva: združuje dve temeljni načeli: - prosto urejanje udeležbe delavcev na ravni SE in - načelno ohranitev obstoječe ravni udeležbe delavcev, metode urejanja prepuščene DČ, raven udeležbe kot pred vključitvijo, konkretni način udeležbe – sporazumom! če ni možno, standardna pravila Direktive (before and after principle)  Podatki o ustanovljenih SE številne SE so bile oblikovane in registrirane v DČ EU, državah) – skupno število znaša 300, po podatkih v letu 2008: - Nemčija 80, Luksemburg 14, Liechenstein 2, Švedska 6, Avstrija 11, Belgija 7, Češka 98, Finska 1, Estonija 3, Ciper 6, Norveška 6, Slovaška 4, Latvija 3, Madžarska 2, Nizozemska 24, Francija 8, …..(Vir:Keleman) Societas Privata Europaea: bolj enotna, celovita in vseobsežna kot SE , dejavnost SE: največ jih opravlja finančne storitve, najmanj pa tekstilne, pravila nacionalnih pravnih redov naj bi se čim manj uporabljala, primerna za majhna in srednje velike družbe,