Uvod v klinično psihologijo PDF

UVOD V KLINIČNO PSIHOLOGIJO Vsebina {#vsebina.NaslovTOC} ======= [ [KLINIČNA PSIHOLOGIJA KOT VEDA] 5](#klini%C4%8Dna-psihologija-kot-veda) [[1.1] [DUŠEVNO ZDRAVJE] 5](#du%C5%A1evno-zdravje) [[1.2] [ZGODOVINA KLINIČNE PSIHOLOGIJE] 6](#zgodovina-klini%C4%8Dne-psihologije) [[1.3] [OPREDELITEV KLINIČNE PSIHOLOGIJE] 8](#opredelitev-klini%C4%8Dne-psihologije) [[1.4] [OSNOVNI KONCEPTI KLINIČNE PSIHOLOGIJE KOT SAMOSTOJNE VEDE] 9](#osnovni-koncepti-klini%C4%8Dne-psihologije-kot-samostojne-vede) [[1.5] [KDO JE KLINIČNI PSIHOLOG?] 12](#kdo-je-klini%C4%8Dni-psiholog) [[1.5.1] [POPULACIJE IN DELOVNA OKOLJA] 13](#populacije-in-delovna-okolja) [[1.6] [KLINIČNA PSIHOLOGIJA IN DRUGE SORODNE VEDE] 17](#klini%C4%8Dna-psihologija-in-druge-sorodne-vede) [[1.7] [IZOBRAŽEVANJE IZ KLINIČNE PSIHOLOGIJE V SLOVENIJI] 19](#izobra%C5%BEevanje-iz-klini%C4%8Dne-psihologije-v-sloveniji) [ [KOGNITIVNO VEDENJSKA TERAPIJA] 22](#kognitivno-vedenjska-terapija) [[2.1] [RAZVOJ KOGNITIVNO VEDENJSKE TERAPIJE] 24](#razvoj-kognitivno-vedenjske-terapije) [[2.1.1] [RAZVOJ VEDENJSKE TERAPIJE] 24](#razvoj-vedenjske-terapije) [[2.1.2] [RAZVOJ KOGNITIVNE TERAPIJE] 25](#razvoj-kognitivne-terapije) [[2.1.3] [Integracija vedenjske in kognitivne terapije] 26](#integracija-vedenjske-in-kognitivne-terapije) [[2.1.4] ["Tretji val" KVT terapij] 26](#tretji-val-kvt-terapij) [[2.2] [OSNOVNA TEORETICNA IZHODIŠCA KVT] 27](#osnovna-teoreticna-izhodi%C5%A1ca-kvt) [[2.2.1] [Klasično pogojevanje] 27](#klasi%C4%8Dno-pogojevanje) [[2.2.2] [Operantno (instrumentalno) pogojevanje] 27](#operantno-instrumentalno-pogojevanje) [[2.2.3] [Modelno učenje] 28](#modelno-u%C4%8Denje) [[2.2.4] [Avtomatske misli] 29](#avtomatske-misli) [[2.2.5] [TEORETIČNA IZHODIŠČA KT] 31](#teoreti%C4%8Dna-izhodi%C5%A1%C4%8Da-kt) [[2.2.6] [AM, vmesna in bazična prepričanja] 31](#am-vmesna-in-bazi%C4%8Dna-prepri%C4%8Danja) [[2.2.7] [Značilne kognicije pri različnih problemih] 32](#zna%C4%8Dilne-kognicije-pri-razli%C4%8Dnih-problemih) [[2.3] [OSNOVNI PRINCIPI KVT] 33](#osnovni-principi-kvt) [[2.3.1] [1. Kognitivni princip] 33](#kognitivni-princip) [[2.3.2] [Vedenjski princip] 34](#vedenjski-princip) [[2.3.3] [Princip kontinuitete] 34](#princip-kontinuitete) [[2.3.4] [Princip tukaj in zdaj] 34](#princip-tukaj-in-zdaj) [[2.3.5] [Princip interakcije] 34](#princip-interakcije) [[2.3.6] [Empirični princip] 35](#empiri%C4%8Dni-princip) [[2.3.7] [Medosebni princip] 35](#medosebni-princip) [[2.4] [TEMELJNE ZNAČILNOSTI ZDRAVLJENJA S KVT] 35](#temeljne-zna%C4%8Dilnosti-zdravljenja-s-kvt) [[2.5] [POTEK TERAPIJE] 38](#potek-terapije) [[2.5.1] [Ocenjevanje v KVT] 39](#ocenjevanje-v-kvt) [[2.5.2] [Formulacija ali konceptualizacija] 39](#formulacija-ali-konceptualizacija) [[2.5.3] [Nekatere tehnike KVT pristopa] 40](#nekatere-tehnike-kvt-pristopa) [[2.5.4] [Potek KVT srečanja] 45](#potek-kvt-sre%C4%8Danja) [[2.5.5] [Potek KVT terapije] 45](#potek-kvt-terapije) [[2.6] [MITI O KVT] 45](#miti-o-kvt) [[2.7] [UČINKOVITOST KVT] 47](#u%C4%8Dinkovitost-kvt) [[2.7.1] [Dejavniki, ki prispevajo k uspešnosti terapije] 47](#dejavniki-ki-prispevajo-k-uspe%C5%A1nosti-terapije) [[2.7.2] [Učinkovitost psihoterapije (Empirični dokazi)] 48](#u%C4%8Dinkovitost-psihoterapije-empiri%C4%8Dni-dokazi) [[2.7.3] [KRITIKA KVT?] 49](#kritika-kvt) [[2.7.4] [Kje se KVT lahko uporablja?] 50](#kje-se-kvt-lahko-uporablja) [ [KLINIČNO-PSIHOLOŠKO OCENJEVANJE] 58](#klini%C4%8Dno-psiholo%C5%A1ko-ocenjevanje) [[3.1] [KLINIČNOPSIHOLOŠKO OCENJEVANJE] 59](#klini%C4%8Dnopsiholo%C5%A1ko-ocenjevanje) [[3.1.1] [Znanja in veščine v klinično psihološkem ocenjevanju] 59](#znanja-in-ve%C5%A1%C4%8Dine-v-klini%C4%8Dno-psiholo%C5%A1kem-ocenjevanju) [[3.1.2] [NAMEN KLINIČNO PSIHOLOŠKEGA OCENJEVANJA] 60](#namen-klini%C4%8Dno-psiholo%C5%A1kega-ocenjevanja) [[3.1.3] [PROCES KLINIČNO-PSIHOLOŠKEGA OCENJEVANJA] 62](#proces-klini%C4%8Dno-psiholo%C5%A1kega-ocenjevanja) [[3.2] [INTERVJU IN OPAZOVANJE] 64](#intervju-in-opazovanje) [[3.2.1] [Intervju] 64](#intervju) [[3.2.2] [Opazovanje klientovega vedenja] 74](#opazovanje-klientovega-vedenja) [[3.3] [Inteligentnost in kognicija] 75](#inteligentnost-in-kognicija) [**[3.3.1]** [Ocenjevanje kognicije v klinični psihologiji] 75](#ocenjevanje-kognicije-v-klini%C4%8Dni-psihologiji) [[3.3.2] [Kaj je inteligentnost?] 75](#kaj-je-inteligentnost) [[3.3.3] [OCENJEVANJE INTELIGENTNOSTI] 75](#ocenjevanje-inteligentnosti) [[3.3.4] [NAMENI OCENJEVANA INTELIGENTNOSTI V KLINIKI] 77](#nameni-ocenjevana-inteligentnosti-v-kliniki) [[3.3.5] [OMEJITVE V UPORABI TESTOV INTELIGENTNOSTI] 78](#omejitve-v-uporabi-testov-inteligentnosti) [[3.3.6] [UPORABNOSTI IQ V KLINIČNI (NEVRO)PSIHOLOGIJI] 79](#uporabnosti-iq-v-klini%C4%8Dni-nevropsihologiji) [[3.3.7] [Ocena inteligentnosti kot kazalec ravni premorbidnega funkcioniranja] 79](#ocena-inteligentnosti-kot-kazalec-ravni-premorbidnega-funkcioniranja) [[3.3.8] [FLYNNOV UČINEK] 80](#flynnov-u%C4%8Dinek) [[3.4] [NEVROPSIHOLOŠKI PREGLED] 81](#nevropsiholo%C5%A1ki-pregled) [[3.4.1] [Namen:] 81](#namen) [[3.4.2] [Kdaj je nevropsihološki pregled smiseln?] 81](#kdaj-je-nevropsiholo%C5%A1ki-pregled-smiseln) [[3.4.3] [Kako poteka?] 81](#kako-poteka) [[3.4.4] [Kaj ocenjujemo?] 82](#kaj-ocenjujemo) [[3.5] [SAMOOCENJEVALNE LESTVICE IN PROJEKTIVNE TEHNIKE] 82](#samoocenjevalne-lestvice-in-projektivne-tehnike) [[3.5.1] [Ocenjevanje osebnosti v klinični psihologiji] 82](#ocenjevanje-osebnosti-v-klini%C4%8Dni-psihologiji) [[3.5.2] [Problem samoporočanja v ocenjevanju] 83](#problem-samoporo%C4%8Danja-v-ocenjevanju) [[3.5.3] [SAMOOCENJEVALNE LESTVICE ZA OCENO OSEBNOSTI] 85](#samoocenjevalne-lestvice-za-oceno-osebnosti) [[3.5.4] [Projektivne tehnike v klinični psihologiji] 88](#projektivne-tehnike-v-klini%C4%8Dni-psihologiji) [[3.6] [INTEGRACIJA IN KLINIČNO PSIHOLOŠKA ODLOČITEV] 90](#integracija-in-klini%C4%8Dno-psiholo%C5%A1ka-odlo%C4%8Ditev) [[3.6.1] [Formulacija primera] 91](#formulacija-primera) [[3.6.2] [Izzivi pri integraciji in kliničnem zaključevanju] 92](#izzivi-pri-integraciji-in-klini%C4%8Dnem-zaklju%C4%8Devanju) [[3.6.3] [Veljavnost ocenjevanja] 93](#veljavnost-ocenjevanja) [[3.6.4] [Kako izboljšati klinično presojo?] 95](#kako-izbolj%C5%A1ati-klini%C4%8Dno-presojo) [[3.7] [KLINIČNO PSIHOLOŠKO POROČILO] 96](#klini%C4%8Dno-psiholo%C5%A1ko-poro%C4%8Dilo) [ [FORENZIČNA PSIHOLOGIJA] 99](#forenzi%C4%8Dna-psihologija) [[4.1] [SODNO IZVEDENSTVO] 99](#sodno-izvedenstvo) [ [ETIKA] 102](#etika) [[5.1] [Etična načela] 102](#eti%C4%8Dna-na%C4%8Dela) [[5.2] [RAZISKOVANJE] 104](#raziskovanje) [ [PSIHOTERAPEVTSKI PRISTOPI] 105](#psihoterapevtski-pristopi) [[6.1] [FENOMENOLOŠKI IN HUMANISTIČNO EKSISTENCIALNI VIDIK] 105](#fenomenolo%C5%A1ki-in-humanisti%C4%8Dno-eksistencialni-vidik) [[6.1.1] [Carl rogers: h klientu usmerjena psihoterapija] 105](#carl-rogers-h-klientu-usmerjena-psihoterapija) [[6.1.2] [Abraham maslow: humanistična perspektiva] 105](#abraham-maslow-humanisti%C4%8Dna-perspektiva) [[6.1.3] [Eksistencialna terapija] 106](#eksistencialna-terapija) [[6.1.4] [Viktor Frankl: LOGOTERAPIJA] 106](#viktor-frankl-logoterapija) [[6.1.5] [Fritz Perls: GESTALT] 106](#fritz-perls-gestalt) [[6.2] [SKUPINSKA, DRUŽINSKA IN PARTNERSKA PSIHOTERAPIJA] 107](#skupinska-dru%C5%BEinska-in-partnerska-psihoterapija) [[6.2.1] [Jacob Moreno: PSIHODRAMA] 107](#jacob-moreno-psihodrama) [[6.2.2] [Transakcijska skupinska analiza] 107](#transakcijska-skupinska-analiza) [[6.2.3] [Družinska psihoterapija] 107](#dru%C5%BEinska-psihoterapija) [[6.3] [PSIHODINAMSKI VIDIK] 108](#psihodinamski-vidik) [[6.3.1] [Osebnost deli na 3 dele] 109](#osebnost-deli-na-3-dele) [[6.3.2] [Psihoseksualni razvoj] 109](#psihoseksualni-razvoj) [[6.3.3] [Ego obrambe] 110](#ego-obrambe) [[6.3.4] [Praksa] 111](#praksa) [[6.3.5] [RAZVOJ PSIHOANALIZE] 112](#razvoj-psihoanalize) [ [KRIZNE INTERVENCIJE] 114](#krizne-intervencije) [[7.1] [Uporabljamo termine stres, kriza in travma] 115](#uporabljamo-termine-stres-kriza-in-travma) [*[7.1.1]* [Stres] 115](#stres) [*[7.1.2]* [Kriza] 115](#kriza) [[7.2] [Klinične oblike reakcije -- dosti so odvisne tudi od predhodnih življenjskih izkušenj] 115](#klini%C4%8Dne-oblike-reakcije-dosti-so-odvisne-tudi-od-predhodnih-%C5%BEivljenjskih-izku%C5%A1enj) [*[7.2.1]* [Akutna stresna motnja] 115](#akutna-stresna-motnja) [*[7.2.2]* [Posttravmatska stresna motnja] 116](#posttravmatska-stresna-motnja) [*[7.3]* [Krizna intervencija] 116](#krizna-intervencija) [[7.3.1] [Psihoterapija ali krizna intervencija?] 116](#psihoterapija-ali-krizna-intervencija) [*[7.3.2]* [Ocena] 117](#ocena) [[7.] [KLINIČNO PSIHOLOŠKA OBRAVNAVA OTROK IN MLADOSTNIKOV] **Napaka! Zaznamek ni definiran.**](#_Toc188781531) [[KLASIFIKACIJE] **Napaka! Zaznamek ni definiran.**](#_Toc188781532) [[OBRAVNAVA] **Napaka! Zaznamek ni definiran.**](#_Toc188781533) **\ ** KLINIČNA PSIHOLOGIJA KOT VEDA ============================= Na klinično pomoč se je smiselno obrniti, ko začnejo neke težave vplivati na druge aspekte našega življenja (npr. na socialne odnose, delo na faksu...). Klinična psihologija kot področje od nas zahteva, da se vseskozi sprašujemo in posodabljamo svoje znanje. **PRIMER pacienta z nespečnostjo** - Na prvi pogled se soočamo s simptomi -- nespečnost, tesnoba, depresija -- vendar je naše delo najti globlji vzrok težav, pomagati ljudem razumeti, zakaj trpijo, in jim nuditi orodja, da se s tem spopadejo. - Na svoji poti se klinični psiholog neprestano sprašuje: - "Kaj se dogaja pod površjem?" - Kako lahko razumem človeka in kako mu lahko na podlagi razumevanja njegovega problema pomagam? DUŠEVNO ZDRAVJE --------------- = »**stanje dobrega počutja**, v katerem posameznik prepozna svoj lastni potencial, se lahko spopada z običajnimi življenjskimi stresorji, je sposoben delati produktivno in uspešno ter prispevati k svoji skupnosti« (WHO). - Ne pomeni samo odsotnost bolezni! **DUŠEVNO ZDRAVJE PO SVETU** - Okrog 970 milijonov ljudi na svetu ima duševne motnje (WHO, 2019). - Zaradi pandemije COVID-19 in drugih globalnih dejavnikov se pogostost duševnih težav še povečuje. - Najpogostejše motnje so anksiozne in depresivne. - Približno polovica vseh duševnih motenj se prične pred 14. letom starosti. - Po vsem svetu vsako leto 700.000 ljudi naredi samomor (WHO, 2019). - Samomor je med glavnimi vzroki smrti po svetu, še posebej med mladimi osebami (15--29 let). - Približno 8 milijonov smrti je vsako leto pripisanih duševnim motnjam. - Zaradi stigme mnogi ljudje ne poiščejo pomoči za duševne težave. Le majhen odstotek ljudi z duševnimi težavami dobi ustrezno zdravljenje. Veliko več finančnih sredstev namenijo države po svetu zdravljenju telesnih težav namesto duševnim, čeprav je velik delež duševno bolnih ljudi. poznamo načine kako bi lahko zdravili ljudi, ampak jih ne uporabljamo. **Duševno zdravje po Sloveniji** Visoka stopnja duševnih težav pri mladih: - Skoraj polovica otrok in mladostnikov ocenjuje svoje duševno zdravje kot povprečno/slabo; 70 % jih je v zadnjem letu občutilo telesne simptome, povezane z duševnimi težavami - 10--15% otrok doživlja težave, povezane z duševnim zdravjem (anksioznost, depresija ali težave z vedenjem (NIJZ)). - Med epidemijo COVID-19 je 50 % mladih v Sloveniji poročalo o večji stopnji tesnobe in stresa. - Problem je, da so te težave ostale, tudi če ni več neposrednega vzroka, otroci pa ne dobijo pomoči, ki jo potrebujejo. Pogoste duševne motnje pri odraslih: - 20--25% odraslih navaja težave z duševnim zdravjem (anksioznost, depresija, stres) (NIJZ, 2019). - Leta 2019 so duševne in vedenjske motnje povzročile skoraj 38.000 primerov začasne nezmožnosti za delo. Samomori: Slovenija ima eno najvišjih stopenj samomorov v Evropi. Potencial za klinično psihologijo, da prispeva k zdravju posameznikov, družin in celotne družbe, je danes izjemen. **Še nekaj dejstev o duševnem zdravljenju** - V kateremkoli trenutku doživlja 450 milijonov ljudi po svetu duševne, nevrološke ali vedenjske težave. - Predvideno, da se bo število ljudi s temi težavami v prihodnosti še povečalo. - Težave z duševnim zdravjem se pojavljajo v vseh državah. - Težave z duševnim zdravjem povzročajo trpljenje, socialno izključenost, invalidnost in slabo kakovost življenja. - Težave z duševnim zdravjem povečujejo smrtnost. - Težave z duševnim zdravjem povzročajo izjemne ekonomske stroške. - Ena od štirih oseb, ki poiščejo druge zdravstvene storitve, ima klinično pomembno duševno, nevrološko ali vedenjsko težavo, ki verjetno ne bo diagnosticirana ali zdravljena. - Težave z duševnim zdravjem so povezane s slabim upoštevanjem zdravniških priporočil pri drugih (telesnih) boleznih. - Večja stigma je povezana z duševnimi težavami kot s telesnimi boleznimi. - Za večino duševnih motenj obstajajo stroškovno učinkovita zdravljenja, ki bi, če bi bila ustrezno uporabljena, omogočila ljudem boljše zdravje in delovanje v skupnost **Vloga klinične psihologije** Če izhajamo iz dejstev o duševnih stiskah, ki jih doživljajo ljudje po svetu (in v Sloveniji!), če upoštevamo, kakšen učinek imajo duševne motnje tudi na družino obolelega, prijatelje, delovno okolje, če upoštevamo, da duševne motnje vodijo tudi v prezgodnjo smrt, je jasno, da potrebujemo učinkovita znanja, pristope in inštitucije, da lahko prepoznamo te težave in jih primerno naslovimo. ZGODOVINA KLINIČNE PSIHOLOGIJE ------------------------------ Ljudi je že od nekdaj zanimalo, zakaj se vedemo, kot se. Raziskovanje povezave med duševnostjo in telesom je zelo staro. Prvi dokazi in zapisi izhajajo že iz starega Egipta, Rima, Grčije. Že v **Antiki** so Antični filozofi razumeli duševne bolezni kot posledico neravnovesja med telesom in dušo: - Platon (427 p. n. š--347 p. n. š): duševno zdravje ključno za celostno dobrobit posameznika. - Aristotel (384 p. n. š--322 p. n. š): telo in duh (um) sta medsebojno povezana; spremembe v telesu (neravnovesja v telesnih tekočinah) vplivajo na duševno zdravje. - Aristotel je verjel, da je srce središče duševnih procesov in čustev (srčna hipoteza). Možgani so hladilni organ, ki uravnava telo. **Srednji vek** (5. sto.--15. sto.): duševne motnje pogosto obravnavane z religioznega vidika; povezovanje z demonizacijo ali božjo kaznijo. - Pogosto so judi z duševnimi boleznimi mučili, jih zažigali, da bi izgnali hudiča. **Renesansa** (14. sto.--17. sto.)--**razsvetljenstvo** (17. sto.--18. sto): preusmeritev k razumevanju duševnih bolezni kot naravnih (bioloških) pojavov. - ustanovitev prvih inštitucij za zdravljenje duševnih motenj - temelji za razvoj klinične psihologije. **19. sto**. - **Wilhelm Wundt** (oče moderne psihologije), leta 1879 ustanovi prvi psihološki laboratorij. prvo okolje kjer so lahko ljudje na nek objektiven, znanstven način proučevali človekovo vedenje. Ustanovljen je bil v Leipzigu. - Njegovo delo je postavilo temelje znanstvenemu preučevanju duševnih procesov. - - - - - - - - klinična psihologija = področje, ki vključuje uporabo psihološkega znanja za neposredno pomoč posameznikom z različnimi psihološkimi težavami. - usmerjenost definicije klinične psihologije v diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo, kar je oblikovalo vlogo kliničnega psihologa kot praktika. - - - - - - - - - - **Utemeljitev klinične psihologije (20. stoletje)** - - - - - - - **2. polovica 20. sto.** - - - - **Klinična psihologija danes:** - - OPREDELITEV KLINIČNE PSIHOLOGIJE -------------------------------- Večina enostavnih, ozkih definicij ne zmore zaobjeti širine klinične psihologije kot vede v celoti Klinična psihologija: "veja psihologije, ki proučuje, ocenjuje in zdravi ljudi z različnimi težavami v duševnem zdravju (npr. Myers, 2013, VandenBos, 2007) **X** (ni v redu definicija) Celostna opredelitev klinične psihologije mora biti bolj opisna in povedna. **SODOBNA OPREDELITEV KLINIČNE PSIHOLOGIJE (DOBRE DEFINICIJE)** - - - Iz definicij lahko vidimo, da je skupna rdeča nit to, da je klinična psihologija veda, ki temelji na **znanstvenih postopkih**. - - - - **KLINIČNA PSIHOLOGIJA V SLOVENIJI** V Sloveniji je klinična psihologija opredeljena znotraj Zbornice za klinično psihologijo Slovenije (samostojna poklicna organizacija kliničnih psihologov ter psihologov, zaposlenih v zdravstvu). Klinično psihologijo kot vedo opredeljuje v skladu z APA: področje, ki združuje znanost, teorijo in prakso z namenom razumevanja, napovedovanja in odpravljanja psihičnih težav oz. motenj ter vzpodbujanja posameznikovega osebnostnega razvoja. OSNOVNI KONCEPTI KLINIČNE PSIHOLOGIJE KOT SAMOSTOJNE VEDE --------------------------------------------------------- Klinična psihologija je na eni strani aplikativna (uporabna) veda, po drugi strani pa je tudi z znanostjo povezana praksa. znanost + praksa **Klinična psihologija kot znanstvena veda** Raziskave, ki se izvajajo z namenom ugotoviti, kako najbolje razumeti, oceniti, zdraviti in preprečevati psihološke probleme: - - **Primeri**: - - - - - - - **Klinična psihologija kot aplikativna veda** V klinični praksi se psiholog ukvarja z **ocenjevanjem, zdravljenjem in preprečevanjem psiholoških problemov in motenj** v različnih populacijah. Temelji na uporabi klinične presoje, v ta namen pa pri klinični praksi oz. delu s pacienti uporablja znanje iz klinične psihologije kot znanstvene discipline. - - - Izvajanje klinično-psihološke prakse zahteva štiri kompetence: 1. - - - - - - 2. - - - 3. - - 4. - - - - 5. Te kompetence se razvijajo skozi teoretični študij in predvsem supervizirano klinično prakso tekom profesionalnega izobraževanja. tudi tekom dela kot klinični psiholog je dobro, da se lahko z nekom posvetujemo skozi kaj gremo, saj se nas nekatere zgodbe zelo dotaknejo. Izmenjava informacij in podpora se izvaja brez podajanja nekih osebnih informacij o pacientu. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Klinični psihologi, ki delajo z mnogimi pacienti, imajo večji nabor izkušenj, na podlagi katerih se lahko klinično odločajo in presojajo. Zelo pomembno je, da tudi po končanem zaključku specializacije vzdržujejo kontinuirano izobraževanje in izmenjujejo svoje izkušnje (npr. v obliki intervizij!). **Konkretni primer iz klinične prakse:** Anja je bila depresivna 17-letna deklica, ki se je večkrat samopoškodovala (ureznine). S strani osebnega zdravnika je bila napotena na klinično psihološko obravnavo. - Pri tem se je oprla na [več virov], vključno s spoznanji iz raziskav o depresiji in samopoškodovanju pri mladih na splošno; vsemi nedavnimi ugotovitvami na to temo; njene [lastne klinične izkušnje] pri delu s podobnimi najstniki v preteklosti; in, najpomembneje, z informacijami, ki jih je pridobila od Anje. - Terapija je temeljila na [kognitivno-vedenjskih pristopih (KVT]) (po smernicah terapija prvega izbora tako za zdravljenje depresije kot samopoškodovanja). Na ta način je klinična psihologinja pomagala Anji prepoznati in spremeniti negativne misli ter vedenja, ki vodijo do samopoškodovanja, delali pa sta tudi na zmanjševanju depresivne simptomatike in splošnem izboljšanju počutja. Glede na [nakazano razvijajočo se mejno osebnostno motnjo] je psihologinja poleg KVT uporabila [tudi pristope dialektične vedenjske terapije (DBT)], ki je posebej učinkovita za osebe z mejno osebnostno motnjo in težavami s čustveno regulacijo. Pri zdravljenju je sodelovala tudi s psihiatrom, ki je Anji za prehodno obdobje predpisal farmakološko terapijo za dodatno pomoč pri obvladovanju anksioznodepresivne simptomatike. - KDO JE KLINIČNI PSIHOLOG? ------------------------- Klinični psiholog je **strokovnjak za duševno zdravje**, usposobljen za diagnozo, zdravljenje in preprečevanje duševnih motenj. Deluje z različnimi populacijami, uporablja psihološke teste in terapevtske pristope ter se osredotoča na izboljšanje psihološkega blagostanja posameznikov. klinični psihologi so zdravstveni delavci - Klinični psihologi pri svojem delu [uporabljajo znanstveno utemeljene metode ter empirično preverjene diagnostične in psihoterapevtske] postopke. - Klinični psiholog kot strokovnjak je zavezan k [znanstveno kritičnemu pristopu do literature, praktičnih smernic pri delu in empiričnih raziskav]. Po tem se razlikuje od nestrokovnih in neznanstvenih oziroma laičnih "psiholoških" nasvetov in pomoči. **Delo kliničnih psihologov** je usmerjeno na [zmanjševanje psihičnih stisk in podporo človekovemu psihičnemu blagostanju]. Ukvarjajo se s širokim razponom psihičnih težav, npr. z motnjami razpoloženja, težavami v medosebnih odnosih, učnimi težavami, družinsko problematiko in težjimi duševnimi boleznimi. - Delo je pogosto timsko (pri zdravljenju psihičnih težav sodeluje z zdravniki specialisti psihiatrije, nevrologije, pediatrije, splošne medicine, fiziatrije in drugimi zdravniki, ter s strokovnjaki z drugih področij kot so npr. specialni in socialni pedagogi, delovni terapevti, fizioterapevti, logopedi in socialni delavci). **Različne vloge (in naloge) kliničnega psihologa** - **Neposredno delo s pacienti**, uporabniki storitev - - - - - - **Posredno delo** - - - - - **Administracija** (administrativna dela) **in upravljanje** - - - **Raziskovanje** - **Nenehno poklicno izobraževanje (stalni profesionalni razvoj)** ### POPULACIJE IN DELOVNA OKOLJA Ukvarjajo se z vsemi starostnimi skupinami. Bolj kot je neko delovno okolje specializirano, z bolj specifičnimi bolniki bomo delali. V zdravstvenem domu npr. bo naše delo najbolj raznoliko, če delamo npr. na oddelku s prehranjevalnimi motnjami bodo naši pacienti že bolj specifični (ožje usmerjeni). Pomoč pri kliničnem psihologu poiščejo ljudje z duševnim in osebnostnimi motnjami, ki jih ovirajo v vsakodnevnem delovanju. #### OTROCI, MLADOSTNIKI IN DRUŽINE Ključno je da dovolj zgodaj prepoznamo duševne težave pri otrocih, saj te ključno prispevajo k nadaljnjemu razvoju. Težave, s katerimi so otroci in mladostniki pogosto napoteni h kliničnemu psihologu, lahko razdelimo v 5 kategorij: - **Vedenjske** - težave s spanjem (25 % otrok), pretirano uporništvo avtoriteti, težave z uravnavanjem vedenja \... - 10 %--20 % mladih ima težave z uravnavanjem vedenja če niso ustrezno obravnavana, so takšna stanja dober napovednih za kasnejše težave - tveganja za kasnejša deviantna vedenja (zloraba substanc, kriminalna vedenja \...) - v obravnavo so pogosto vključeni starši - **Čustvene** - anksiozne motnje, obsesivna/kompulzivna vedenja, depresija \... - na določeni točki odraščanja doživlja čustvene težave kar tretjina vseh otrok/mladostnikov - KVT pogosto terapija izbora dokaj hitro vidni izidi za klienta (npr. že po prvih 6ih srečanjih, je vidna sprememba pri otroku s socialno anksioznostjo) - **Motnje hranjenja** - anoreksija nervoza, bulimija, kompulzivno prenajedanje, ortoreksija (zdrava prehrana), bigoreksija (misli, da ima premajhne mišice) - 1 %--2 % mladih, najpogosteje v najstniških letih - možno življenjsko ogrožajoča stanja - zdravljenje pogosto vključuje komponente KVT/ družinsko terapijo - multidisciplinarno zdravljenje - **Psihotične motnje** - redko pri otrocih - v najstniških letih pojav opozorilnih znakov - **Telesne/razvojne motnje** - natančna specialistična ocena za opredelitev kognitivnih, vedenjskih, telesnih in nevroloških težav - multidisciplinarna obravnava (zdravniki, sestre, klinični psihologi, učitelji, socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, družine). **PRIMERI**: **Marko** (10) se je pogosto spopadal s težavami pri uravnavanju svojih čustev in vedenja. Najbolj moteči so bili **izbruhi agresivnega vedenja** v šoli. Starši so opazili tudi, da se je začel odmikati od prijateljev, doma pa je pogosto jokal. Najprej je bil obravnavan pri šolski psihologinji, ker pa se problematika ni zadovoljivo izboljšala, je osebni zdravnik Marka napotil na obravnavo h kliničnemu psihologu. Klinična psihologinja (ZD) je opravila diagnostiko, ki je pokazala, da se Marko sooča z **anksiozno simptomatiko in vedenjskimi težavami**. Testi so pokazali labilno čustvovanje, nizko samozavest in težave pri obvladovanju jeze in frustracij. S pomočjo ocene staršev in učitelja je bila izvedena tudi ocena Markovih socialnih veščin, ki je pokazala, da se Marko težko povezuje z vrstniki in pogosto reagira z agresijo, ko se počuti ogroženega ali zavrnjenega. Te ugotovitve so vodile do zaključka, da Marko potrebuje strukturirano podporo pri uravnavanju čustev in učenju socialnih veščin. Klinična psihologinja je z Markom delala individualno in z različnimi tehnikami (npr. igre vlog) spodbujala socialne veščine in obvladovanje čustev. Poleg tega so starši vključili v voden program (Neverjetna leta), kjer so tudi oni pridobili orodja za podporo pri vzgoji Marka. Sčasoma se je Marko začel bolje vključevati v igro z vrstniki in izražati svoja čustva na primernejši način. - Zakaj obravnava pri šolski psihologinji ni zadoščala in je bila smiselna/ potrebna napotitev h kliničnemu psihologu? - 1\. Ko resnost težav preseže kompetence, ki jih ima psiholog v šoli, je smiselno poiskati pomoč pri kliničnem psihologu. kompleksnejše/resnejše težave, ki zahtevajo bolj poglobljeno obravnavo (tudi diagnostično) - 2\. Kognitivne težave: sum na kognitivne/ razvojne težave, ki jih je potrebno dodatno opredeliti - 3\. Potreba po multidisciplinarni obravnavi: potreba po sodelovanju z drugimi strokovnjaki (npr. psihiatrom, pediatrom, specialnimi pedagogi \...) - Napotitev h kliničnemu psihologu je smiselna, ko je potrebna bolj celostna in specializirana obravnava otroka/družine. **Tina** (13) je bila prijazna tiha deklica, v šoli je bila aktivna in po pouku se je udeleževala različnih dejavnosti. Mama je opazila, da je Tina začela pretirano skrbeti za svoj videz, pričela je izpuščati tudi obroke. Povedala je, da so jo v šoli zbadali, da je \"debela,\" zaradi česar je začela omejevati vnos hrane in pretirano telovaditi. Počutila se je, da je neumna, nepriljubljena in nezaželena. Ko je začela **izraziteje hujšati**, jo je mama peljala k pediatru, ta pa jo je napotil na obravnavo h klinični psihologinji v istem ZD. Psihologinja se je s Tino dogovorila za tedenska kratka srečanja, v katerih sta postopoma delali na izboljšanju samozavesti in obvladovanju depresivne simptomatike, pomagala pa ji je vzpostaviti tudi zdrav odnos do hrane in telesa ter jo spodbudila, da se je naročila k dietetiku za pomoč pri razvoju bolj zdravih prehranjevalnih navad. Čeprav je razlog za napotitev otrok/ mladostnik, se v obravnavo pogosto vključujejo starši, skrbniki, učitelji, šolski svetovalni delavci... **PRIMER celostne obravnave**: Maja (8) ima diagnozo spektroavtistične motnje. Na obravnavo k specialistu klinične psihologije je bila napotena zaradi težav pri socialni interakciji in komunikaciji. Starši so opazili, da Maja težko vzpostavlja stike s svojimi vrstniki in ima obsesivno/kompulzivna nagnjenja, ki jo ovirajo pri sodelovanju v šolskih aktivnostih. - **Starši**. Psihologinja se je najprej sestala s starši z namenom pridobiti čim bolj celostno sliko o Maji in njihovih skrbeh. Ugotovila je, da Maja doma uživa v strukturiranih aktivnostih, vendar se v šoli pogosto počuti osamljeno. Starši so povedali, da so da preizkusili že različne ukrepe, a brez večjih uspehov. - **Srečanja z Majo**. Psihologinja je izvedla vrsto individualni srečanj z Majo (običajno je bila na začetku ali koncu srečanja prisotna tudi mama), kjer je uporabila različne metode in aktivnosti, v katerih je Maja uživala in na tak način spodbudila, da se je Maja sprostila in vključila v komunikacijo. Uporabila je tehnike, kot so igra vlog z namenom, da bi Maji pomagala razumeti socialne situacije. - **Vključevanje šole**. Psihologinja se je dogovorila za sestanek z razredničarko in šolsko psihologinjo, pogovorili so se o Majinih težavah, specifikah delovanja in prilagoditvah, ki bi ji lahko pomagale. Dogovorili so se, da bi razredu uvedli tudi strukturirane socialne igre, ki bi Maji omogočile interakcijo z vrstniki v varnem okolju. Učiteljica se strinjala in je z novim razumevanjem učenke (in znanjem o možnih rešitvah) Majo pričela vključevati v skupinske dejavnosti. - **Vključevanje staršev**. Starši so bili v obravnavo vključeni skozi redna srečanja s psihologinjo, kjer so prejeli povratne informacije glede Majinega napredka, obenem pa so pridobili tudi znanja in strategije, kako delovati doma. Skupaj so razvili načrt za strukturirane dejavnosti, ki so Maji omogočile, da izrazi svoje interese, hkrati pa sodeluje tudi z drugimi. - **Napredek**. Po nekaj mesecih obravnave se Maja začela počutiti bolj samozavestno v socialnih situacijah. Njena komunikacija se je izboljšala, začela je sodelovati v igrah z vrstniki. Psihologinja je predlagala nadaljnje kontinuirano sodelovanje z Majo in starši, občasno pa tudi šolo. Takšno sodelovanje je omogočilo tudi ustrezne povratne informacije psihologinji, da je lahko ocenila uspešnost terapije in usmerjala nadaljnje sodelovanje. #### DUŠEVNO ZDRAVJE ODRASLIH Najpogosteje poiščejo pomoč pri kliničnem psihologu odrasli oz. delovno aktivni ljudje (18--65 let). Razlogi so lahko najrazličnejši. 1. Bolje razumevanje sebe psihiatrične bolnišnice te za to ne bodo sprejele 2. Pomembne življenjske spremembe npr. vpis na faks, služba. Po navadi se dobro prilagajamo na te spremembe, ampak včasih pa tega ne zmorejo in takrat se obrnejo po pomoč h kliničnemu psihologu. 3. Duševne motnje - anksiozne motnje, depresija, motnje hranjenja, zloraba substanc, spolne motnje - psihotične motnje, bipolarna motnja - osebnostne motnje 4. pacienti po poškodbi/bolezni možganov PRIMER: Ana, 35-letna ženska, je po **travmatski možganski poškodbi** opažala motnje spomina in se soočala s pomembno čustveno nestabilnostjo. Klinična psihologinja (URI SOČA), kamor je bila Ana na celostno rehabilitacijo odpuščena iz UKC Ljubljana, je najprej izvedla nevropsihološko diagnostično oceno, usmerjeno na prepoznavanje ohranjenih in oškodovanih kognitivnih sposobnosti ter težav na področju čustvovanja. Na podlagi rezultatov, zbranih iz različnih virov (anamneza, heteroanamneza, testi, opazovanje), ki so pokazali objektivno kognitivno oškodovanost ne le na področju spomina temveč tudi pozornosti in izvršilnih funkcij, je klinična psihologinja oblikovala rehabilitacijski načrt. Na eni strani je vključeval kognitivno-vedenjsko terapijo za podporo pri obvladovanje čustev ter lajšanju anksiozno-depresivne simptomatike, na drugi pa intenzivno kognitivno rehabilitacijo oškodovanih kognitivnih funkcij. Ana je bila hospitalno vodena na rehabilitaciji dva meseca, nato pa je na rehabilitacijo tedensko prihajala od doma še dva meseca. Prišlo je do delnega izboljšanja kognitivnega funkcioniranja in izboljšanja anksioznodepresivne simptomatike (tudi farmakološka podpora), predvsem pa je s pomočjo klinične psihologinje Ana razvila nove strategije, ki so ji bile v pomoč pri boljši organizaciji vsakodnevnih nalog in postopnem vračanju v samostojno življenje. Opravila je tudi poklicno rehabilicijo, ki ji je omogočila, da je našla novo poklicno pot in se ponovno vključila v delovno okolje, ki je ustrezala njenim trenutnim zmožnostim. #### STAREJŠI ODRASLI Starost = obdobje **velikih življenjskih sprememb** (upokojitev, izguba partnerja, prijateljev, zmanjšana telesna zmogljivost \...) - Pomembno povečanje obolevnosti s **kroničnimi obolenji** (diabetes, srčno-žilne ali možgansko-žilne bolezni, rakava obolenja, nevrološka obolenja \...) - Odvisnost od drugih - Duševne težave pri starejših: - [organske]: različne progresivne kognitivne spremembe - od blagega kognitivnega upada do demence (tudi spremembe čustvovanja in osebnosti) - [funkcionalne]: anksioznost, depresija, posttravmatski stres, motnje hranjenja \... kot posledica življenjskih okoliščin. **PRIMER**: Starejša gospa, Marija (76), je bila napotena na klinično psihološko obravnavo na Nevrološki kliniki zaradi blagih **težav s spominom** in orientacijo, ki pa so pacientki zdele starosti primerne. Slikanje možganov (MR) pri pacientki ni pokazalo pomembnih odklonov, so pa bili pri odvzemu cerebrospinalne tekočine prisotni markerji tveganja za AB (znižanje amiloida beta, povišane ravni p-tau proteina in t-tau proteina). V nevropsihološkem pregledu je klinična psihologinja najprej opravila diagnostični intervju ter intervju s soprogom, v naslednjem obisku pa izvedla tudi standardizirane nevropsihološke preizkuse, ki so pomagali pri objektivni oceni obsega in narave kognitivnih motenj. Nevropsihološka ocena je pokazala na klinično pomemben upad besednega spomina, blago oškodovanost izvršilnih sposobnosti in blago oškodovanost jezikovnih sposobnosti (imenovanje, semantična besedna tekočnost). Klinična psihologinja je zaključila, da se nevropsihološki profil sklada s klinično sliko demence pri Alzheimerjevi bolezni. Nevrologinja je postavila diagnozo zgodnje Alzheimerjeve bolezni in odredila ustrezno farmakološko zdravljenje. Klinična psihologinja je pomagal v celostni podpori pacientki/družini v prilagajanju na napredujoč proces bolezni. KLINIČNA PSIHOLOGIJA IN DRUGE SORODNE VEDE ------------------------------------------ **Psiholog kot SVETOVALNI DELAVEC v izobraževalnem sistemu** - Osredotoča se predvsem na **učne, čustvene in medosebne probleme**, s katerimi se mladi ljudje soočajo tekom izobraževalnega procesa, od vrtcev do fakultet. - Psiholog v vrtcu: - Prepoznava razvojno rizične otroke (razvojni primanjkljaji, posebnosti v razvoju, socialno prikrajšani otroci, otroci priseljencev in tujcev...) - Koordinira delo z otroki s posebnimi potrebami - Sodeluje s starši (v obliki individualnih pogovorov ali skupnih srečanj): - v zvezi z vključitvijo in uvajanjem otrok v vrtec; - če imajo vprašanja glede otrokovega razvoja (na gibalnem, kognitivnem, govornem, čustvenem ali socialnem področju); - če pri otroku opažajo znake stiske (težave s spanjem, hranjenjem, neprimerno vedenje, jokavost...); - če se srečajo s težavami pri vzgoji (trma, grizenje, neposlušnost...); - ob soočanju z različnimi situacijami v družini (rojstvo bratca ali sestrice, selitev, smrt, razveza...); - v zvezi s težavami otroka pri vključevanju in sodelovanju v skupini; - glede možne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami; - pri prehodu iz vrtca v šolo (odložitev všolanja, priprava otroka na vstop v šolo...). **ZDRAVSTVENA PSIHOLOGIJA (ni isto kot klinična psihologija)** - Spodbujanje zdravega življenja prek psiholoških postopkov - Preučuje, kako biološki, socialni in psihološki dejavniki vplivajo na zdravje in bolezni. Zdravstveni psihologi uporabljajo psihološka znanja za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in izboljšanje zdravstvenih sistemov. - Zdravstveni psihologi se osredotočajo na dejavnike, ki ljudem omogočajo, da ostanejo zdravi, si opomorejo od bolezni ali se spoprijemajo s kroničnimi stanji. - So strokovnjaki na področju povezave med zdravjem in vedenjem. - Vključeni v zdravstvene ekipe, kjer sodelujejo z drugimi zdravstvenimi delavci pri celostni obravnavi pacientov. **PSIHOTERAPIJA** = metoda zdravljenja duševnih motenj preko pogovora med strokovnjakom in klientom, raje kot s farmakološkimi sredstvi (Oxfordski slovar psihologije). - Psihoterapija je **metoda zdravljenja**, ki jo klinični psihologi (in nekateri drugi zdravstveni delavci) uporabljajo pri svojem delu. Pomeni zdravljenje psihičnih težav s psihološkimi pristopi, ki temeljijo na različnih teoretičnih modelih. Psihoterapija psihičnih oz. duševnih motenj je **specialistična zdravstvena dejavnost**, ki jo izvaja za to usposobljeni zdravstveni delavec. - Večina kliničnih psihologov pri zdravljenju združuje različne teoretične perspektive in klinične pristope, nekateri pa se posebej usmerijo (subspecializirajo) zgolj v eno psihoterapevtsko smer. - Do zaključka specializacije iz klinične psihologije se morajo specializanti do supervizijske stopnje izobraziti iz ene od psihoterapij, ki so dokazano učinkovite in jih torej kliničnopsihološka stroka priznava. To so: kognitivno-vedenjska, psihoanalitična, sistemska družinska, skupinska analiza. - **Kognitivno vedenjska terapija** - Uči, da so psihične težave rezultat naučenih vzorcev vedenja, nekaterih misli ali prepričanj, ki posamezniku niso v pomoč. Terapevt posameznika, par ali družino uči, kako se s težavami spoprijeti z učenjem novih vzorcev vedenja ter zavzemanja drugačnega in koristnejšega odnosa do njegovih misli. Cilj terapije je odprava ali zmanjšanje motečih simptomov in s tem učinkovitejši način življenja - Terapija prvega izbora za številne duševne motnje in stanja: anksiozne motnje, depresivne motnje, posttravmatska stresna motnja (ptsd), obsesivno-kompulzivna motnja (okm), motnje hranjenja, motnje v vedenju. ![](media/image2.png) - **Psihoanalitična terapija** - Raziskuje, kako so **posameznikove izkušnje in pogoji odraščanja prispevali k njegovemu današnjemu doživljanju in čustvenim težavam**. Pomemben del terapije je **odnos**, ki ga posameznik razvija s terapevtom, in s pomočjo katerega razvija globlje razumevanje svojih čustvenih stanj, reakcij, želja, izogibanj, odnosov, ponavljajočih se težav. Poleg zmanjšanja motečih simptomov je cilj tudi bolj zadovoljujoče osebnostno funkcioniranje. - Psihoanaliza odkriva globlje vzorce delovanja in daje poudarek tudi na nezavedno. - **Sistemska družinska psihoterapija** - Naslavlja ne le posameznika, temveč njegovo **delovanje v "sistemih" odnosov z drugimi**. Primeren je tako za **pare, kot družine in tudi posameznika**. Gre za pristop, ki je učinkovit pri težavah v medosebnih, partnerskih odnosih, pri težavah v skupnem vzgajanju otrok in mladostnikov, ko je potrebno spoprijemanje s spremenjenimi okoliščinami v družini (ločitev, telesna ali duševna bolezen enega ali več članov, izgube...) - **Skupinska analiza** - Temelji na opažanju, da **skupina odpira za svoje člane in članice pomembne teme** in da lahko **doseže globoke, trajne spremembe v njihovem življenju**. - Njeno **teoretsko izhodišče je psihoanaliza**, uči pa se tudi na drugih raziskovalnih področjih (sociologija, sistemska teorija itn.). - V kliničnem delu se uporablja zlasti za obravnavo **nevrotskih in osebnostnih motenj**, v modificirani obliki tudi za obravnavo psihotičnih motenj. **Zakon o psihoterapevtski dejavnosti:** - Predlog, da bi v Sloveniji bili dve vrsti psihoterapije: (1) psihoterapija zunaj zdravstvenega sistema (v zdravstvenem sistemu bi lahko delali nezdravstveni delavci) in (2) psihoterapija znotraj zdravstvenega sistema. - Ta zakon povsem spregleda psihologe, ki že zdaj opravljajo to, kar so želeli pripisati psihoterapevtom zunaj zdravstvenega sistema. **(Psihosocialno) svetovanje** velikokrat se v javnosti predstavljajo kot psihoterapevti - **Cilj**: Pomoč posameznikom pri obvladovanju vsakodnevnih težav, stresa in življenjskih izzivov. Poudarek je na izboljšanju socialnih veščin in [podpori pri življenjskih odločitvah, izboljšanje kakovosti življenja]. - **Metode**: Običajno vključuje aktivno poslušanje, usmerjanje, informiranje in podporo, pogosto brez globokega raziskovanja čustvenih in psiholoških vzrokov težav. - **Trajanje**: Običajno krajše in bolj usmerjeno na specifične težave ali situacije. - **Izvajalci**: Lahko ga izvajajo različni strokovnjaki, vključno s socialnimi delavci, svetovalci in drugimi strokovnjaki na področju socialnega dela - Psihosocialno svetovanje je bolj **osredotočeno na podporo in svetovanje v vsakodnevnem življenju**, medtem ko psihoterapija obravnava globlje psihološke težave in se uporablja kot metoda zdravljenja duševnih motenj. IZOBRAŽEVANJE IZ KLINIČNE PSIHOLOGIJE V SLOVENIJI ------------------------------------------------- V Sloveniji je to specializacijski študij, za katerega moraš opraviti magistrski študij. Specializacija iz klinične psihologije je učni in vzgojni proces. - Namen specializacije je specializanta **usposobiti in opremiti s kompetencami, potrebnimi za opravljanje kliničnopsihološkega dela**. Usposabljanje temelji na različnih psiholoških teoretičnih usmeritvah in psihološki etiki ter je podlaga za nadaljnji kontinuiran strokovni razvoj na ravni klinične prakse, teorije in raziskovanja. - Po končani specializaciji je **specialist klinične psihologije usposobljen** za: - kliničnopsihološko ocenjevanje, - kliničnopsihološko formulacijo problema, - izvajanje psiholoških oblik pomoči na ravni preventive, zdravljenja in rehabilitacije, - timsko interdisciplinarno in transdisciplinarno delo ter - evalvacijo kliničnopsihološke obravnave. - Klinični psiholog v okviru zdravstvenega sistema obravnava ljudi s **psihosocialnimi problemi in duševnimi motnjami v vseh razvojnih obdobjih**. - Specializacija iz klinične psihologije poteka pod **okriljem Ministrstva za zdravje v sodelovanju z Zbornico kliničnih psihologov Slovenije**. - Pogoj za začetek specializacije je **zaključen univerzitetni ali magistrski študij psihologije** (2. bolonjska stopnja) ter **opravljeno pripravništvo in strokovni izpit na področju zdravstva**. - Specializacija traja štiri leta in se zaključi **s specialističnim izpitom**. - Specializant se vključi v izobraževanje ene od psihoterapevtskih smeri, ki jo priznava kliničnopsihološka stroka in se do specialističnega izpita usposobi za samostojno delo pod supervizijo. - Vedenjsko kognitivna psihoterapija - Psihoanalitična psihoterapija - Skupinska analiza - Sistemska družinska psihoterapija - Specialisti klinične psihologije so po Zakonu o zdravstveni dejavnosti zdravstveni delavci. Pridobitev naziva specialista klinične psihologije urejata naslednja akta: - Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 37/2004), https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=200437&stevilka=1613 - Program specializacije iz klinične psihologije (Uradni list RS, št. 71/2013). https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-2709?sop=2013-01-2709 ![](media/image4.png) **Priznavanje specializacije opravljene v tujini?** Za presojo o primerljivosti programov specializacije je odgovorno **Ministrstvo za zdravje**. Ker je **klinični psiholog zakonsko reguliran poklic**, Ministrstvo za zdravje pozove ZKP za oceno primerljivosti programov specializacij. V primeru, da ZKP ugotovi, da program iz tujine ne dosega kriterijev našega programa specializacije, predlaga, katere manjkajoče vsebine mora kandidat za priznanje tega poklica v Sloveniji dopolniti (npr. določena izobraževanja ali število dodatnih ur kliničnega dela na posameznih področjih kroženja). **Pripravništvo**: - Pripravništvo je za psihologe v zdravstvu **obvezno**. Od leta 2008 so po zaslugi ZKP Slovenije na seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, za katere stroške pripravništva povrne Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije), uvrstili tudi psihologe. S tem se je prekinila dolgoletna tradicija opravljanja volonterskega pripravništva. - Do povračila stroškov za pripravnike so glede na 6. člen Pravilnika o pripravništvu in strokovnem izpitu zdravstvenih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti upravičeni vsi izvajalci javne zdravstvene službe, ki zaposlujejo pripravnike iz Seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti. - Postopek iskanja pripravništva za magistre psihologije (opravljena 2. stopnja bolonjskega študija) in univerzitetne diplomirane psihologe poteka preko razpisov ali pa preko pošiljanja ponudb na zdravstvene zavode. Za zaposlitev pripravnika namreč po Zakonu o zaposlovanju ni potrebno objaviti prostega delovnega mesta. Tako je prvi korak pri iskanju pripravništva navezovanje stikov z morebitnim mentorjem oziroma ustanovami, ki so članice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije KOGNITIVNO VEDENJSKA TERAPIJA ============================= KVT ni uporabna le za klinično psihologijo, ampak za Psihologe nasploh (šolstvo, organizacija...) **KAJ JE KOGNITIVNO VEDENJSKA TERAPIJA?** - Ali je KVT res kot zelo enostavna kuharska knjiga: za vsak problem pacienta obstaja točno določena tehnika? - *NE! So zelo jasni protokoli zdravljenja za posamezno motnjo, in ni enostavna* - Izjemno pomembno je razumevanje pacienta, razumevanje KVT teorije in izbira/ uporaba ustreznih tehnik! - KVT ni monolitska struktura; gre za široko gibanje, ki se še vedno razvija in vključuje številne terapevtske teorije in pristope - (vedenjsko terapijo, vedenjsko modifikacijo, Beckovo kognitivno terapijo, McCullinovo kognitivno restrukturacijo, Ellisovo racionalno restrukturacijo, Haleysovo problemsko usmerjeno terapijo, Lineanina dialektično vedenjsko terapijo, kognitivno vedenjsko terapijo \...); vsi imajo korenine v teorijah učenja - Ključno vsem pristopom je, da gre za psihološka zdravljenja z obširno empirično podporo. *Primer pacientke, ki ne spi* Diagnoza kronična nespečnost **OSNOVNI PODATKI:** - Starost 47 let - Poročena, dva otroka - Visoko izobražena, zaposlena - K psihologu napotena s strani somnologinje, zaradi več let trajajočih težav z nespečnostjo - Sicer zdrava, prva obravnava pri psihologu - **Napotna diagnoza: G47.0 Kronična nespečnost** **TEŽAVE** - Akuten nastop nespečnosti pred tremi leti ob večjem stresu v službi, nespečnost vztraja (ni več služba stresor) - Težave z uspavanjem (do več ur), povprečno 3 do 4 x tedensko - Najhujše težave z uspavanjem v nedeljo zvečer - Občasna nočna prebujanja, hitro ponovno uspavanje (če se zbudi) - Ob nespečnosti tesnobna, veliko negativnih misli - - Dnevni simptomi nespečnosti: utrujenost, motnje koncentracije, občasno glavoboli, opuščanje hobijev, zaskrbljenost glede spanja in posledic nespečnosti (skrbi jo, da bo zbolela) **SPALNE NAVADE** - V posteljo: 22:00 - 22:30 - Vstajanje: 5:30 - 5:45 (delovniki), 8:30 - 9:00 (vikend) - Počitek popoldan (vikend) do dve uri - Občasno zaspi pred TV zvečer, v spalnici se prebudi (ne more v spalnici zaspati) o Spalnica brez rolet, relativno svetla - Spi v prostoru z možem, mož smrči - Do tri kave na dan (zadnja 15:00) - Občasno kozarec vina pred spanjem 1. *Higiena spanja -- boljši pogoji za spanje (naj zatemni prostor, zagotovi se tišina če gre za slabe pogoje in zato ne spi ne gre za diagnozo nespečnosti); slabo tudi, da ima neustaljen urnik* - *Ta neprimerna vedenja podpirajo vzorec nespečnosti! So mehanizmi, ki vzdržujejo težavo* 2. *S kakšnimi mislimi gre spat in kako jo to ovira pri spanju? nefunkcionalne kognicije* **Kakšni so mehanizmi nespečnosti?** **VEDENJA**: vztrajanje v postelji, poskusi zaspati, nereden ritem budnosti/spanja, kompenziranje spanja skozi vikend, postelja je prostor za reševanje problemov \... **MISLI**: *\'\'Spet bo ena teh noči, ko ne bom spala; Edina sem, ki ne spi; Že celo noč sem budna; Moram zaspati; Jutri bom grozna v službi; Od nespečnosti bom zbolela...\'\'* **ČUSTVA**: tesnoba, strah, jeza... ![](media/image6.jpg)**TELO**: stiskanje v prsih, pospešen utrip srca **Cilji terapije?** Izhajajo iz mehanizmov, ki jih prepoznamo (kako bomo mehanizme spremenili (nefunkcionalno vedenje, ki povzročajo nespečnost), **da bomo pomagali** - Prav tako se osredotočimo še na kognitivne mehanizme, ki vzdržujejo motnjo - Ter na psihoedukacija (jo izobrazimo, kaj narediti, da bo lažje zaspala - npr. zatemnitev prostora) ***Carr* (2012): Psihoterapija je dogovorni postopek, v katerem usposobljeni strokovnjak s strokovnim znanjem svoje discipline pomaga rešiti pacientov psihološki problem ali težave s področja duševnega zdravja njuni medsebojni interakciji.** **Vedenjska terapija**: se osredotoča na človekovo vedenje in spreminjanje vedenja, ki je za posameznika ali njegovo okolje moteče. Vedenje je naučeno, mogoče se ga je odučiti in se naučiti bolj funkcionalnega vedenja. **Kognitivna terapija**: usmerjena v prepoznavanje posameznikovih načinov mišljenja, stališč, predstav in prepričanj ter spreminjanje nefunkcionalnih miselnih shem. Kognitivni model predpostavlja, da čustva in vedenja niso neposredno odvisna od zunanjih dogodkov, pač pa je pomembno, kakšen pomen imajo ti dogodki za nas, kako dojemamo sebe v tej situaciji, torej od miselnih procesov. RAZVOJ KOGNITIVNO VEDENJSKE TERAPIJE ------------------------------------ Razvoj vedenjsko kognitivne psihoterapije lahko v grobem opazujemo v treh korakih: 1. Razvoj KVT ima korenine v teorijah učenja in klasičnih vedenjskih načelih ter njihovi uporabi v klinični praksi. (vedenjska terapija) 2. V nadaljevanju integracija vedenjske terapije s kognitivnimi terapevtskimi orientacijami (kognitivna terapija) 3. ### RAZVOJ VEDENJSKE TERAPIJE **I. Pavlov** (1849-1936): utemeljitelj **klasičnega pogojevanja** - - **J. B. Watson** (1878-1959): **začetnik behaviorizma** - Znanje o učenju, pridobljeno v poskusih s Pavlovimi psi, lahko prenesemo na človeško vedenje - V psihologiji bi se morali namesto na notranje mehanizme mišljenja **osredotočiti na vedenje** (raziskati, kako pogojevanje oblikuje vedenje) - Dogajanje **med D in O je "črna skrinja"** in ni predmet znanstvenega proučevanja Občutki, misli, zavest, in drugi notranji procesi niso primerni za znanstveno proučevanje, niti pri oblikovanju vedenja nimajo take moči kot pogojevanje. - Eksperimenti **generaliziranja anksioznosti** ("mali Albert"); (Watson & Rayner, 1920) **E.L. Thorndike** (1874-1949): osredotočanje **na instrumentalno (operantno) pogojevanje** - Proučevanje **mačk** - **Zakon učinka**: vsi organizmi so dovzetni za posledice oz. učinke svojih vedenj - Dejanja s **prijetnimi posledicami** se bodo bolj verjetno **še ponavljala**, tista, ki jim sledijo neprijetne posledice, pa se bodo manj verjetno še ponavljala - Proučeval zakon učinka - **Instrumentalno pogojevanje** je ključni mehanizem, preko katerega poteka učenje - Instrumentalno pogojevanje ima za VKT enako močan doprinos kot klasično pogojevanje **J. Wolpe** (1915-1997): **prenos** znanstvenoraziskovalnih dognanj **v klinično prakso** - **Utemeljil vedenjsko terapijo, ki izhaja iz teorij učenja** - **Bistvo vedenjske terapije**: izogibanje domnevam o nezavednih procesih, namesto tega uporaba principov teorij učenja o modifikaciji vedenja. - Na primer, namesto da bi skušali v terapiji odkriti nezavedne procese, ki vodijo do fobije pred živalmi (Freud in "Mali Hans"; Deček, ki se je bal konjev, 1909), so vedenjski terapevti skonstruirali postopke, **na podlagi teorij učenja**, ki so jim pomagale oblikovati nove načine odzivanja. - Nekdo se je kot "Mali Hans" naučil **povezavo med dražljajem** -- konj in odzivom -- strah; naloga terapije je vzpostaviti nov odziv, ki ne vključuje strahu. - Razvil je **teorijo recipročne inhibicije** *(Reciprocal inhibition can be defined **as anxiety being inhibited by a feeling or response that is not compatible with the feeling of anxiety**)* o *Mačkam dal hrano in niso bile toliko anxious* - in izoblikoval **tehniko sistematične desenzitizacije**, ki je **najbolj znana vedenjska tehnika.** - ![](media/image8.png)***Systematic desensitization** is when the client is exposed to the anxiety- producing stimulus at a low level, and once no anxiety is present a stronger version of the anxiety-producing stimulus is given. This continues until the individual client no longer feels any anxiety towards the stimulus.* VT hitro postane uspešna še posebej pri zdravljenju anksioznih motenj in OKM - VT vedno zavzame empiričen pristop - Empirični podatki o učinkovitosti zdravljenja pri pacientih z anksioznostjo Večja ekonomičnost kot pri tradicionalni psihoterapiji (običajno zgolj 6-12 srečanj) ![](media/image9.png)Miselni procesi (misli, prepričanja, interpretacije, mentalne podobe... so tako očiten in pomemben del našega življenja, da bi morali biti tudi del psihologije)? V 70ih letih se kot odgovor na pomanjkljivosti VT zgodi "**kognitivna revolucija**" *(pač na to popolnoma vedenjsko paradigmo):* »Kako v psihologijo in terapijo prinesti **kognicijo, ob tem pa ohraniti empirični pristop**?« ### RAZVOJ KOGNITIVNE TERAPIJE Ideje, da je kognicija pomembna, so zelo stare - **Grški stoiki**: naše vedenje pomembno določa to, kako mi sami vidimo sebe in svet okoli nas **Epiktet** (1st. pr. n. št): "*Ljudi ne motijo stvari, ampak predstave, ki jih imamo o stvareh*" Danes pojmujemo, da se je KT razvila: - Pod vplivom **nezadovoljstva z vedenjskim pristopom** - Pod vplivom **nezadovoljstva s psihodinamičnim pristopom** Na razvoj KT je vplival tudi **razvoj kognitivne psihologije** in **raziskave na področju učinkovitosti kognitivne psihoterapije** **Beck** (1921-2021): **utemeljitelj KT**, prenos idej v klinično prakso. - Sprva delo na področju psihiatrije, nevrologije in psihoanalize - Obravnava depresivnih pacientov: kako bi lahko bili pristopi krajši in učinkovitejši, kaj ponuditi tistim, ki se ne odzivajo na psihodinamsko terapijo? - **Razvoj idej o KT** že med 50-imi in 60-imi leti prejšnjega stoletja - 1979: **objava knjige o zdravljenju depresije s KT** *(marsikatera izhodišča iz te knjige veljajo še danes)* **A. Ellis** (1913-2007): razvil **racionalno-emocionalno-vedenjsko terapij** - Klinični psiholog - Usmerjen v psihoanalitično terapijo, vedno **bolj direktiven pristop** - 1955: uporaba novega pristopa, od 1970 večji vpliv in uporaba teh idej Notranji govor pomembno vpliva na čustvovanje; mišljenje, povezanost s čustvi, je lahko funkcionalno ali ne ### Integracija vedenjske in kognitivne terapije *Rachman*: **KVT se je razvila v treh stopnjah**: - - - **združitev VT in KT v 80ih** letih prejšnjega stoletja - od 90ih naprej nove oblik KVT (npr. ACT "tretji val") *A. Beck*: ključen je **integrativni značaj vedenjsko kognitivne paradigme**, saj združuje spoznanja različnih področij psihologije, psihiatrije in sorodnih znanosti. ### "Tretji val" KVT terapij - Novejši vedenjski in kognitivni pristopi, ki **v večji meri temeljijo na kontekstualnih konceptih** in so **usmerjeni na posameznikov odnos do misli in čustev** - **Proces**, ne vsebina (process-based therapy -- PBT) - Pojmi: čuječnost (mindfulness), čustva, sprejemanje, odnos, vrednote, cilji, metakognicija Terapije: 1. **Shema terapija** (Young idr., 2003) 2. **Metakognitivna terapija -- MCT** (Wells, 1995, 2000), **Attention Training Technique** (**ATT**; Wells, 1990) 3. **MBCT** (mindfulness-based cognitive therapy) (Segal idr., 2001) 4. **Terapija sprejemanja in predanosti (acceptance and commitment therapy -- ACT)** (Hayes, Follette in Linehan, 2004) 5. **Dialektična vedenjska terapija** (Linehan, 1993) **KVT ali VKT?** - **VKT** → zgodovinski vidik nastanka terapije (najprej vedenjske, potem kognitivne terapije) - **KVT → empirično potrjeni teoretični postulati teh terapij** (najprej kognicija, nato vedenja) **Uraden naziv, ki ga strokovnjak pridobi ob zaključnem usposabljanju preko DVKT Slovenije je »kognitivno-vedenjski/a terapevt/ka«** OSNOVNA TEORETICNA IZHODIŠCA KVT -------------------------------- VT izhaja iz teorij učenja (behaviorizem). Osnovna predpostavka: moteče/ neprilagojeno vedenje je naučeno (pogojevano). Za razumevanje pristopa so pomembne tri vrste enostavnega učenja: - **klasično (respondentno) pogojevanje,** - **operantno (instrumentalno) pogojevanje** - **modelno učenje** ### Klasično pogojevanje ![](media/image11.jpg)**Učenje s povezavo** (asociativno učenje). Najenostavnejša oblika učenja. Organizem se **nauči** **nehotnih odzivov na nevtralne dražljaje** -- ker sta bila določen odziv in določen dražljaj **večkrat povezana**. Kadar nek dražljaj večkrat spremlja drug dražljaj, ki povzroča brezpogojno reakcijo, **nastane pogojni refleks**. Primeri: Udeleženec **prometne nesreče** razvije strah pred pokom tudi v situacijah, kjer ni neposredno ogrožen. V situaciji nesreče je prišlo do asociativne povezave med pokom in strahom, strah se tako pojavi kasneje že ob samem poku. Pacient, ki doživi hudo bolečino pri zobozdravniku, bo razvil strah že v čakalnici ob samem zvoku svedra. Otrok po cepljenju razvije strah pred zdravnikom -- belo haljo. Kasneje se lahko pojavi strah že ob pogledu na belo haljo. ### Operantno (instrumentalno) pogojevanje Učenje **s posledicami vedenjskih odzivov.** Thorndike, Tolman in Gutrie: **zakon učinka** - *"responses that produce a satisfying effect in a particular situation become more likely to occur again in that situation, and responses that produce a discomforting effect become less likely to occur again in that situation."* ![](media/image13.jpg)**Izraz instrumentalno pogojevanje prvi uporabil Skinner (koncept operantnega pogojevanja raziskovalno razvil in nadgradil)** **Teorija instrumentalnega pogojevanja poudarja, da človekove dejavnosti povzročajo določene posledice, ki lahko določeno vedenje bodisi okrepijo ali oslabijo** ***Pozitivna podkrepitev:** Učenca pohvalimo, ker ne zamuja pouka -- vedenje (redno prihajanje k pouku) narašča.* ***Kazen:** Zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo plačamo denarno kazen, drugič med vožnjo ne telefoniramo.* ![](media/image15.jpg)***Frustracijsko izostajanje nagrade:** Otrokovo neprimerno vedenje (npr. izbruhi jeze, tiki \...) nagrajujemo z veliko pozornosti. Ko hote zmanjšamo pozornost (nagrado), vedenje postopno ugasne.* ***Negativna podkrepitev:** Zakonodajalec vas z grožnjo usmeri k zaželenemu vedenju.* - *Načela učenja lahko opazujemo **tudi na področju psihopatologije** Človek, ki je razvil fobijo pred psi, se izogiba situacijam, kjer bi lahko srečal psa, to izogibanje prinaša zanj posledično olajšanje (ugodje).* ### Modelno učenje - **Observacijsko učenje, učenje s posnemanjem** - **Povezano z intrapsihičnimi procesi, posameznik povezuje določena vedenja z njihovimi posledicami** - **Učimo se na izkušnjah drugih** - **Model je lahko živ (starši, prijatelji) ali simboličen (junaki risank, literarni junaki)** - **Začetnik sistematičnega raziskovanja modelnega učenja je *Albert Bandura*** **Teoretična izhodišča - povzetek** - Tradicionalna VT razume psihopatologijo v luči teorije učenja. - Oseba se je naučila neprilagojenih odzivov ali pa se ni naučila prilagojenih odzivov. - Vedenje je funkcija okolja, posameznik je objekt, na katerega vpliva okolje. - Neustreznega vedenja se lahko odučimo, ustrezno vedenje se lahko naučimo. - KT poudarja pomen povezanosti [mišljenja] z [osebnostjo] posameznika. - Jedro KT je predpostavka, da so naša čustva, vedenja in telesni odzivi povezani s tem, kako dojemamo, ocenjujemo, zaznavamo in interpretiramo dogodke. - Situacija sama po sebi ne določa, kaj čutimo in kaj naredimo. - Dve osebi lahko v isti situaciji občutita drugačna čustva in se drugače odzoveta nanjo. - Razumevanje in interpretacija dogodkov pa sta odvisna od naših kognitivnih shem. - Za kognitivni pristop je eden najpomembnejših konceptov koncept »avtomatskih misli«. ![](media/image17.jpg) Primer: k VKT terapevtu pride pacientka, razloži ji značilnosti terapije. Če je njena misel: - *\'\'To ima smisel, končno sem našla rešitev\'\'*, bo čustvo pozitivno pričakovanje, vedenje pa, da posluša terapevta in se trudi. - *\'\'To je brezveze\'\'*, bo čustvo razočaranje, vedenje pa, da ne bo več prišla na terapijo. - *\'\'To je res kar nekaj\'\'*, potrata denarja, bo čustvo jeza, bo vedenje, da povsem obupa nad KVT. - *\'\'To je pretežko zame\'\'*, bo čustvo frustracija, vedenje pa, da se bo preveč osredotočala na svoje sposobnosti, premalo na terapijo. ista situacija, a teče miselni tok (avtomatske spontane misli), ki se med posamezniki razlikujejo in vodi v različne čustvene in vedenjske odzive ![](media/image19.jpg) ### Avtomatske misli - **Spontane, niso rezultat namernega razmišljanja, sklepanja.** - **Kratke, hitre misli.** - **Včasih se jih težko zavedamo (hitreje čustev, ki jih sprožijo oz. vedenjskih odzivov).** - **Lahko se pojavijo tudi v obliki slik.** - **Lahko se jih naučimo zavedati/prepoznavati.** - **Značilne za vse ljudi (ne le za tiste s psihičnimi težavami)** - **AM sprejemamo nekritično, verjamemo, da so resnične.** - Ker imajo neposreden učinek na čustva/vedenje, so ena prvih tarč KT. o AM pri pacientu s panično motnjo: znorel bom, izgubil bom kontrolo (katastrofizacija) o AM pri pacientu z depresijo: nikoli ne bo bolje, vse je narobe, nihče me ne mara... - AM so pogosto disfunkcionalne (ne služijo svojemu namenu) ali distorzirane (napačne). - Bistvo KT: paciente uči AM prepoznavati, jih kritično ovrednotiti ter modificirati o izboljšanje čustvenega doživljanja + spremembe vedenja. Kako jih prepoznamo? Ko nenadoma občutimo žalost/tesnobo... se vprašamo, kaj je šlo skozi naše misli, da je to vplivalo na spremembo čustvovanje. #### Miselne napake (distorzije) Najpogostejše miselne napake (Beck in Beck, 1995): 1. **Mišljenje po principu vse ali nič** (črno-belo mišljenje). Skrajno razmišljanje, polarizirano, dihotomno mišljenje, ki lahko pripelje do skrajnih čustev ali vedenja. *Če nisem popolnoma uspešna, sem popolnoma neuspešna.* 2. **Katastrofiziranje**. Situacijo vidimo kot ekstremno negativno (ob razmeroma majhnem negativnem dogodku si predstavljamo, da bodo iz njega nastale vse vrste tragedij). *Če ne bom spal, se mi bo zmešalo. Zaradi nespečnosti bom resno zbolel.* 3. **Napovedovanje prihodnosti**. Napovedovanje dogodkov ali naših občutij. *Danes ne bom spala. Jutri bom imela grozen dan.* 4. **Emocionalno presojanje**. Doživljanje svojih občutkov in čustev kot dejstev. *Vem, da v službi veliko stvari naredim OK, ampak še vedno se počutim kot zguba.* 5. **Mentalni filter**. Selektivna abstrakcija. Pozorni smo na en negativen detajl, namesto da bi videli celotno sliko. *Ker sem pri ocenjevanju dobil eno slabo oceno (kljub več dobrim), pomeni, da sem slab delavec, nič ne znam.* 6. **Etiketiranje**. Sebi ali drugim pripnemo fiksno, stalno označbo (nalepko), brez da bi upoštevali dokaze, ki bi vodili v manj ekstremne zaključke. *Jaz sem zguba. On je slab.* 7. **Izjave "moral bi" in "moram". Imenovano tudi imperativi**. Natančna, trdna ideja, kako bi se morali mi in ostali vesti, precenjevanje, kako hudo je, če se to ne uresniči. *Grozno je, da sem naredila napako. Vedno bi morala biti najboljša.* 8. **Branje misli**. Verjamemo, da vemo, kaj misijo drugi (o nas). *On si misli, da o tem projektu nimam pojma \...* 9. **Pretirano posploševanje**. Iz enega ali več dogodkov potegnemo splošne zaključke (misli *To jutro sem imel težave pri seštevanju zneskov na položnicah* č *dokaz da sem danes pri delu popolnoma mentalno neučinkovit in nekoristen.* 10. **Zanemarjanje pozitivnega/ osredotočanje izključno na negativno**. Pristranost pri obdelovanju podatkov. *Oseba z nespečnostjo ima čez dan na desetine primerov dobrega spoprijemanja in dobrega delovanja (jih razvrednotijo), poudarjajo pomen posameznega primera, ko delovanje ni bilo tako učinkovito (npr. oseba pozabi na sestanek).* ### TEORETIČNA IZHODIŠČA KT ![](media/image21.jpg)**Osnovna predpostavka KT: neprestana povezanost misli (predstav) s čustvovanjem, vedenjem in fiziološkimi/telesnimi odzivi** **Odnos je recipročen in vzajemen** **Osnovna predpostavka KT: neprestana povezanost misli (predstav) s čustvovanjem, vedenjem in fiziološkimi/telesnimi odzivi** **Določena interpretacija vpliva na čustveno stanje, prav tako pa čustveno stanje samo po sebi povečuje verjetnost določenega prepričanja v to kognicijo.** Kognitivne vsebine, značilne za specifična čustva in psihične motnje (Beck, 1971): Slika, ki vsebuje besede besedilo, posnetek zaslona, pisava, številka Opis je samodejno ustvarjen ### AM, vmesna in bazična prepričanja Od kod izvirajo AM? V osnovi so hitre interpretacije situacije, ki so povezane z bazičnimi (lahko nezavednimi) prepričanji, ki jih imamo o sebi in svetu okoli nas (lahko izvirajo že iz zgodnjega otroštva in so globoko zakoreninjene, a se jih da spreminjat) *"Če vedno skušam zadovoljiti druge ljudi, potem me bodo drugi tolerirali, če pa se zavzamem za svoje lastne potrebe, me bodo zavrnili". "Če nisem opazna, noben ne bo videl mojega pravega jaza in tega, da nisem vredna ljubezni".* ![](media/image23.jpg)**Bazična prepričanja so ideje o sebi, drugih ljudeh in o svetu, ki jih pričenjamo razvijati že v otroštvu. Učinkovita bazična prepričanja:** - *"Sem relativno učinkovit, kompetenten, uspešen, uporaben, imam stvari pod nadzorom."* - *"Sem relativno priljubljen, ljudje me imajo radi, poskrbijo zame."* - *"Sem dovolj dober, da me imajo drugi radi."* o *"Sem dovolj vreden, dober".* **Neučinkovita bazična prepričanja:** - *"Nisem dovolj učinkovit."* - *"Nisem kompetenten, sem neučinkovit, sem nemočen, neuporaben, ne zmorem se spoprijemati, ne zmorem se zaščititi."* - *"Nisem zaželen, nisem dovolj privlačen, sem dolgočasen, nisem pomemben \..."* **Vmesna prepričanja** so sestavljena iz **stališč, pravil in domnev** - Pogosto so v obliki "če..." - *"Če vedno skušam zadovoljiti druge ljudi, potem me bodo drugi tolerirali, če pa se zavzamem za svoje lastne potrebe, me bodo zavrnili".* - *"Če nisem opazna, noben ne bo videl mojega pravega jaza in tega, da nisem vredna ljubezni".* *Lažje se torej osredotočimo na avtomatske misli in s tem mogoče lahko pol tudi bazična prepričanja spreminjamo?* *V kognitivni terapiji terapevt prepoznava avtomatske misli in tekom terapije lahko odkrivamo tudi vmesna prepričanja in bazična prepričanja, ki jih nato tudi spreminjamo (težje)* ### Značilne kognicije pri različnih problemih #### Depresija - Značilne kognicije tvorijo ti. **negativno kognitivno triado**: - popačen pogled na sebe, o popačen pogled na svet na splošno - popačen pogled na prihodnost. - **Kognicije**: - - - #### Anksioznost - - - - #### Jeza - Misli o tem, da je **vedenje drugih nepošteno, da krši pravila, ali ima škodljive namene** - **Kognicije:** - - **Teoretična izhodišča KT - povzetek** KT daje ključni poudarek **kogniciji** (mišljenju, mentalnim slikam). Temeljna predpostavka je, da so naša čustva, vedenja in telesni odzivi povezani s tem, kako dojemamo/ocenjujemo/zaznavamo in interpretiramo dogodke. OSNOVNI PRINCIPI KVT -------------------- Kognitivni princip, vedenjski princip, princip kontinuitete, princip tukaj in zdaj, princip interakcije, empirični princip, medosebni princip. ### 1. Kognitivni princip ### Vedenjski princip Vedenje (to, kar počnemo) je ključno za vzdrževanje in/ali spreminjanje psiholoških stanj. ***Sprememba vedenja je pomemben način, na katerega lahko spremenimo misli in čustva.*** ### Princip kontinuitete **Duševne težave/motnje so ekstrem na kontinuumu (spektru) lastnosti.** *Vsi kdaj ne moremo spati, mislimo, da smo nesposobni... problem je, ko gre to v ekstrem in nas ovira pri normalnem funkcioniranju* - Duševne težave/motnje se lahko zgodijo vsakomur. - KVT teorija velja tako za terapevte kot za kliente. ### Princip tukaj in zdaj - - **VT: glavna tarča zdravljenja so simptomi, duševne težave (npr. tesnobo) lahko naslovimo neposredno, tako da pogledamo, kateri procesi jo trenutno vzdržujejo in spremenimo te procese. o Obravnava simptomov vodi v globalno izboljšanje in ne zamenjavo simptomov.** - **KVT: glavni fokus terapije je dogajanje v sedanjosti/ procesi, ki vzdržujejo problem v sedanjosti (in ne procesi, ki so vodili v razvoj težave pred leti; ne gre pa zanemarjanje preteklosti!)** ### Princip interakcije **Interakcija misli, čustev, vedenj, okolja in fiziologije** ![](media/image30.jpg) #### {#section.ListParagraph} ### Empirični princip *Teoretične koncepte* in *terapevtske pristope* je treba kritično evalvirati na podlagi znanstvenih dokazov. To je pomembno iz več razlogov: - **znanstvenega**: da so zdravljenja lahko utemeljena na podlagi empirično podprtih in preverjenih teorij (na podlagi znanstvenih raziskav in izsledkov se KVT neprestano razvija!) - **etičnega**: da smo lahko pred pacienti samozavestni glede učinkovitosti zdravljenja - **ekonomskega**: da so omejeni viri strokovne pomoči na področju duševnega zdravja lahko uporabljeni najbolj učinkovito (nimamo ogromno terapevtov na voljo, zato pomembno, da imamo pristop, ki je učinkovit v kratkem času) ### Medosebni princip - ![](media/image32.jpg)Ključno pri KVT je dinamični odnos med terapevtom in klientom. - »**delovna aliansa**«: terapije ne dajemo/ne apliciramo na pacientu, poudarek je na aktivnem terapevtskem odnosu (*delovno zavezništvo* - terapevt in pacient sta v odnosu, v katerem terapevt pacienta vodi, da pride sam do spoznanj o neučinkovitem mehanizmu) V prvih fazah terapije je terapevt veliko bolj aktiven (lahko več govori). Zelo edukativna terapija - pove kako poteka, kako bo strukturirano, določata cilje. Klient postaja vedno bolj sam svoj terapevt. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. **Medosebni princip: ključen je dinamični terapevtski odnos in aktiven klient** TEMELJNE ZNAČILNOSTI ZDRAVLJENJA S KVT -------------------------------------- 1. KVT temelji na stalno razvijajoči se formulaciji posameznikovih težav in individualni konceptualizaciji vsakega pacienta v kognitivnem jeziku. a. Trenutno mišljenje in vedenje b. Sprožilni dejavniki c. Hipoteze o dogodkih v razvoju in trajnih vzorcih interpretacije dogodkov, ki predstavljajo predispozicijske dejavnike Konceptualizacija je osnova za načrtovanje zdravljenja. Primer: *Pacientu, ki je prišel v terapijo zaradi depresije, smo se v začetku zdravljenja osredotočili na trenutne kognicije in problematična vedenja, ki so onemogočala doseganje ciljev.* *Glede na pacientove želje in vrednote, da bil bolj učinkovit, je bil eden od začetnih ciljev, da bi se bolj vedenjsko aktiviral, prav tako pa je začel tudi beležiti pozitivne izkušnje.* *Na sredini terapije smo se osredotočili na v ozadju ležeča prepričanja, ki spodkopavajo njegovo samozavest.* *Na koncu zdravljenja smo dodali še poudarek na načrtovanje prihodnosti, ovire, ki se nakazujejo in naredili plan, kako se bo lahko z njimi spoprijel \...* **Konceptualizacija v treh časovnih točkah:** - **identifikacija trenutnih kognicij, ki ovirajo pacientove aspiracije (npr. sem zguba, nič ne naredim pravilno), vedenjskih ovir, ki vzdržujejo depresijo (izolacija, neaktivnost)** - **identifikacija sprožilcev oz. predhodnih dejavnikov, ki so vplivali na začetek depresije (npr. težave v službi in izguba službe prepričanje, da je nekompetenten)** - **razvojni dogodki in vzdrževalni vzorci interpretiranja te vrste dogodkov, ki so ga naredili ranljivega za depresijo.** - **Npr. mama je pričakovala, da doma prevzema številne odgovornosti, za katere razvojno ni bil zrel; namesto, da bi videl, da je mama pričakovala preveč od njega, je to interpretiral kot resnično kritiko sebe** 2. KVT zahteva dober terapevtski odnos - Toplina, empatija, skrb, pristno spoštovanje, kompetentnost - Empatične izjave, pozorno poslušanje, ustrezno povzemanje misli in čustev, realistični optimizem, povratna informacija ob zaključku vsakega srečanja, samorazkrivanje, utemeljevanje terapevtskih postopkov 3. Ključno v KVT je kontinuirano spremljanje napredka pacienta - Redne **povratne informacije od** pacienta glede napredka povečajo možnost napredka 4. KVT mora biti **kulturno prirejena in prilagojena posamezniku** - **Treba je upoštevati značilnosti kulture (npr. glede vrednot, različne stopnje emocionalne ekspresije in emocionalnega sklepanja, družbeni kolektivizem ali individualizem \...** - **Treba je upoštevati značilnosti posameznika** (npr. starost, veroizpoved, etnično pripadnost, socioekonomski status, spol, spolno identiteto, spolno orientacijo \...) 5. KVT poudarja pozitivno -- spodbuja doživljanje več pozitivnih stanj - Pri zdravljenju depresije so pomembna pozitivna čustva in kognicije (Chaves idr., 2019) - Terapevt klientu pomaga dosegati pozitivno razpoloženje in mišljenje ter vliti upanje 6. Ključno v KVT je **sodelovanje in aktivna udeležba pacienta** - **Aktivna sta tako terapevt kot pacient; terapija je timsko delo** - **Skupaj odločata, kako bo delo v vsaki seansi potekalo, kako pogosto se bosta srečevala, kaj bo klient naredil med srečanji \...** 7. KVT je **aspiracijska, temelji na vrednotah in je orientirana k cilju** 8. KVT v prvi vrsti **poudarja sedanjost** - Zdravljenje se osredotoča na to, da pacient osvoji veščine, ki jih potrebuje, da izboljša razpoloženje in kakovost življenja - Orientacija na preteklost, če: 1. 2. 3. 9. KVT je edukativna - Pacienta uči, kako postati sam svoj terapevt - Poudarja preprečevanje ponovite simptomov 10. KVT je časovno omejena - Številni pacienti potrebujejo kratko zdravljenje (med 6-16 srečanj) - Cilj je čim krajše zdravljenje z doseganjem postavljenih ciljev (pomagamo okrevati od motnje, - razrešiti najbolj pereče težave, izboljšati zadovoljstvo z življenjem in blagostanje, ter se naučiti veščine, ki spodbujajo odpornost *in preprečujejo relaps)* 11. KVT je strukturirana, terapevt je aktivno *vključen* - - - - - 12. KVT uči paciente prepoznavati, vrednotiti in se odzivati na disfunkcionalne misli in prepričanja - **Vodeno odkrivanje ("Sokratska vprašanja") -- vrednotenje mišljenja** 13. KVT za spreminjanje mišljenja, razpoloženja in vedenja uporablja **različne tehnike** - **Vedenjske tehnike** - **Tehnike reševanja težav \...** 14. Ključni del KVT so **akcijski plani (terapevtske domače naloge)** - Pomembni cilj KVT je pomagati pacientu, da se počuti bolje do konca srečanja ter da jim - pomaga imeti boljši teden. - Akcijski plan običajno vključuje: - Prepoznavo in evalvacijo avtomatskih misli, ki pomenijo oviro pri pacientovem doseganju ciljev - Implementacijo rešitev (strategij reševanja) za težave, ki bi se lahko pojavile v naslednjem tednu in/ali - Vadba vedenjskih veščin, ki se jih je klient naučil med seanso POTEK TERAPIJE -------------- 1. **Ocenjevanje** - ![](media/image34.jpg)**KVT intervju, zgodovina in razvoj simptomov in prepričanj, trenutne in pretekle življenjske okoliščine** 2. **Formulacija** - **predstavitev razvoja in vzdrževanja simptomov v kontekstu KVT modela** 3. **Zdravljenje** - **Terapevtske tehnike: [vodeno odkrivanje] (sokratska vprašanja, vedenjski eksperimenti \...) odkrivanje razlogov za in proti določenim prepričanjem, ugotavljanje njihove pravilnosti \... preoblikovanje vedenjskih strategij in prepričanj v bolj funkcionalne** - **Vzdrževanje terapevtskega učinka in preprečevanje ponovitve problema** **Ocena: KVT intervju, zgodovina in razvoj simptomov in prepričanj, trenutne in pretekle življenjske okoliščine** **Formulacija: predstavitev razvoja in vzdrževanja simptomov v kontekstu KVT modela** **Terapevtske tehnike: vodeno odkrivanje (sokratska vprašanja, vedenjski eksperimenti \...) odkrivanje razlogov za in proti določenim prepričanjem, ugotavljanje njihove pravilnosti \... preoblikovanje vedenjskih strategij in prepričanj v bolj funkcionalne** **Vzdrževanje terapevtskega učinka in preprečevanje ponovitve problema** ### Ocenjevanje v KVT 1. Vedenjski intervju 2. Samoopazovanje 3. Samoporočanje (vprašalniki, ocenjevalne lestvice) 4. **Funkcionalna analiza vedenja** (A-B-C) ![Slika, ki vsebuje besede besedilo, pisava, logotip, posnetek zaslona Opis je samodejno ustvarjen](media/image36.jpg) 5. Informacije od drugih ljudi - Intervju s ključnimi osebami - Opazovanje, ki ga opravljajo druge osebe 6. **Neposredno ocenjevanje vedenja** v klinični situaciji - Igre vlog - Vedenjski testi 7. Stranski produkt vedenja 8. Fiziološke mere ![](media/image38.jpg) ### Formulacija ali konceptualizacija - **A-B-C model razloži, kako se mikro-epizode problema zgodijo v vsakodnevnih situacijah in kako mikro-epizode vzdržujejo problem** - **Sindromski vidik formulacije pa skuša razložiti, zakaj je do sindroma oz. motnje sploh prišlo** - **Za oceno sindromske formulacije moramo oceniti:** - **sprožilne dejavnike (specifični dogodki, ki vključujejo izgubo; novi odnosi in odgovornosti; bolezen ali poškodbe; drugi pomembni življenjski dogodki, ki prinašajo spremembe)** - **dejavnike tveganja (psihološki, biološki, okoljski \...) o zaščitne dejavnike (kapaciteta za dober terapevtski odnos, sprejemanje KVT modela** problema, \...; pomembni so za terapevtsko spremembo) ### Nekatere tehnike KVT pristopa - Značilnost KVT pristopa je uporaba velikega števila različnih tehnik. Do konca terapije skoz formuliramo pacientov primer - *Sokratsko spraševanje* - Skupno vsem tehnikam (izjema trening veščin) je interakcija med terapevtom in pacientom s pomočjo vodenih vprašanj in odgovorov. - Terapevt pacienta s pomočjo določenega načina spraševanja vodi, da pacient sam odkrije, kaj vzdržuje njegove probleme, kako bi lahko te vzorce spremenil. subtilno sprašujemo -- da pacient sam pride do odgovorov Vodimo ga, da sam ovrednoti resničnost te misli - sokratsko - Kako dobro se ta misel sklada z dejstvi? - Ali obstajajo dokazi proti tej misli? - Ali obstaja kakšna druga razlaga? - Ali se lahko spomnite situacij, ko misel ni bila 100 % resnična oz. ni držala 100 % časa? - Kaj bi bilo najslabše, kar bi se lahko zgodilo, in kako bi se spoprijemali - Kaj bi bil najboljši možen izid? Kakšen je najbolj realističen izid? - Kakšen učinek ima to, da verjamete v to misel, na vas? - Če bi nekdo, ki vam je blizu, bil v takšni situaciji in imel takšno misel, kaj bi mu svetovali? (Bi mu rekli, "Imaš prav, situacija je res brezupna."? Zakaj mu ne bi tega predlagali? Zakaj to prepričanje ne bi bilo v pomoč?) - Ali lahko v mislih prepoznate kako "miselno napako"? #### Nekatere vedenjske tehnike 1. **Izpostavljanje** - Določen dražljaj (npr. tema, višina, pajki \...) je postal povezan z neželenim izidom (npr. tesnoba, bolečina \...). - Povezavo ošibimo, če pacient doživlja dražljaj brez neželenega odziva. - Načrt izpostavljanja sestavimo skupaj s klientom. - Pacienta izpostavljamo dražljaju toliko časa, da neželenega odziva več ni. - Izpostavljanje je lahko postopno ali s preplavljanjem, v živo ali v imaginaciji\... Učinkovito pri fobijah in drugih anksioznih motnjah, PTSD... 2. **Sistematska desensitizacija - Woble** - Za razliko od izpostavljanja, kjer dražljaju ne dodamo novega odziva, tukaj odziv povezujemo z novo reakcijo (sproščanjem). - *Systemic desensitization involves three main steps. First, you'll learn muscle relaxation techniques (breathing exercices, mindfullness, vizualization). Then, you'll create a list of your fears, ranking them in terms of intensity. Finally, you'll begin exposing yourself to what you fear.* - *Classical conditioning, sometimes associative learning principles, is the underlying theory behind this process. The goal is to overcome a phobia by replacing feelings of fear and anxiety with a state of calm.* - *,As you work your way through your list of fears, you'll continue to focus on relaxation when facing each new situation until it no longer causes discomfort.* - Tehniko izvajamo postopno, preko izdelane hierarhije strahov, urjenjem tehnike globoke mišične sprostitve in s postopnim izpostavljanjem. Za zdravljenje fobij in drugih anksioznih motenj. Primer hierarhije situacij za postopno izpostavljanje v živo pri strahu pred psi: 3. **Izoblikovanje vedenja** - Tehnika deluje korak za korakom s pozitivnim ojačevanjem oz. nagrajevanjem zaporednih približevanj k želenemu vedenju. 4. **Vedenjska aktivacija** - Sprva namenjeno zdravljenju depresije. - Temelji na predpostavki, da je v vsakodnevnem življenju depresivnih ljudi premalo pozitivnih dražljajev oz. spodbud. - Cilj je povečati količino vedenj, ki so pozitivna spodbuda za pacienta. Posledično ima pacient več pozitivnih čustev in postane bolj polno vključen v svoje življenje. - Vedenjska aktivacija se tipično začne z vprašanjem: - *"Ali so v vašem življenju aktivnosti, ki bi jih počeli, če ne bi bili depresivni?"* - Klient in terapevt skupaj izdelata seznam aktivnosti in načrt, kako jih postopno pripeljati v življenje posameznika. označi, ko naredi neko aktivnost in pove, kako se je ob njej počutil - Terapevt pogosto pomaga pacientu pripraviti strukturirano rutino aktivnosti, ki se je pacient drži vsak dan. Še posebej prav pri depresivnih pacientih (imajo zelo malo pozitivnih izkušenj) 5. **Žetoniranje** (programi ekonomije žetonov -- bonov) - **Boni/žetoni so sekundarni ojačevalci -- nagrade. Posameznik zbira žetone, ki jih ob zaključku menja za dogovorjeno nagrado.** - **Pogosta uporaba pri otrocih** 6. **Učenje po modelu oz. socialno učenje.** - Z opazovanjem modela (terapevt, nekdo v domačem okolju, na videu \...) se učimo želenega vedenja. Pomembno je, da opazovalec prepozna povezavo med vedenjem in posledicami. 7. **Distrakcija in ustavljanje misli:** - Klienta prosimo, da razmisli, kakšen dogodek je sprožil negativno avtomatsko misel in slabo razpoloženje - Osredotočijo na neki drug vidik situacije, izvajanje druge aktivnosti (kjer se misli usmerjajo na nemoteče vsebine), ustavljanje negativnih AM o STOP tehnika: ko se pojavi negativna misel, v glavi ali naglas rečemo STOP (hkrati lahko močno zaploskamo) - Miselne vaje: odštevanje (1000 -- 7), naštevanje živali na M, imena na L, iskanje modrih predmetov, štetje ovc - Prijetni spomini in fantazije, vizualizacija; spominjanje podrobnosti s sprehajalne poti, plaže, hribov. - Iskanje razumskih odgovorov in prilagojenih izjav spoprijemanja - Pozorno opazovanje nekega predmeta, prostora - Osredotočanje na čutila: kaj vidim, slišim, tipam, okušam, vonjam v tem trenutku? - Osredotočanje na aktivnosti, ki zahtevajo vso pozornost (reševanje križank, šivanje..) - Osredotočanje na dihanje; dihalne tehnike in tehnike sproščanja 8. **Tehnike sproščanja** 9. **"Time-out"** 10. **Čas za skrbi** - 1. 2. 3. 4. 5. 6. Ljudje smo nagnjeni k organiziranosti stvari, da ruminiramo - tukaj je tehnika, kjer napišemo, kaj se nam je dogajalo, kaj nas skrbi\... Postavimo mejo svojemu neprestanemu organiziranemu mišljenju 11. **Reševanje problemov** 12. **Vedenjski poskusi** 13. **Igra vlog** (vaja vedenja) 14.... Vedenjski eksperimenti - testiranje pacientovih prepričanj (načrtujemo eksperiment, ki bi to preveril) Pacient ima socialno anksioznost - prepričan, da če o projektu govori pred razredom, se mu bodo tresle roke, zato ne pripravi predstavitve projekta Mi načrtujemo, kateri dan bo predstavil, odstranimo varovalna vedenja (npr. držanje rok za mizo) Na koncu vprašamo kako je bilo nekega sodelavca, in damo pacientu feedback, da ni nihče videl tresenja rok Če se njegova hipoteza potrdi -- gremo v reševanje problema (kako poskrbeti, da se mi ne bi tresle roke) #### Nekatere kognitivne tehnike - - - - **Preverjanje avtomatskih misli: spreminjanje bazičnih prepričanj** - ### Potek KVT srečanja - Dnevni red (agenda) - Pregled preteklega tedna - Povratna informacija o predhodnem terapevtskem srečanju - Pregled domače naloge - Obravnava glavnih tem - Domača naloga - Morebitne težave pri domači nalogi - Povratna informacija **o srečanju** ### Potek KVT terapije - **Začetek terapije: oblikovanje odnosa, opredelitev težav, določitev ciljev, zmanjševanje simptomatike, psihoedukacija, vedenjski ukrepi** - **Osrednji del: od simptomov/ vedenja do vzorcev mišljenja** - **Zaključevanje in preprečevanje** ponovitve bolezni/ problema \... MITI O KVT ---------- 1. V KVT terapevtski **odnos ni pomemben** - Za uspešno terapevtsko delo je tudi v KVT pomemben terapevtski odnos (empatičnost, toplina, pristno spoštovanje) - Terapevt mora biti med terapijo pozoren na morebitne težave v odnosu s pacientom - V KVT terapevtski odnos ni glavno terapevtsko orodje 2. **KVT je mehanicistični pristop -- za X težavo X tehnika** - KVT temelji na kognitivnem modelu (misli -- čustva -- vedenje -- telesni odzivi), vendar je prilagojen vsaki posamezni motnji in posameznemu pacientu! - Uspešna terapija zahteva FORMULACIJO, v kateri posameznikove težave in njihovo vzdrževanje povežemo in razložimo s specifičnim odnosom med mislimi, čustvi, vedenjem in telesnimi odzivi v njegovem primeru. 3. **KVT = pozitivno mišljenje** - Namen KVT ni, da bi pacient videl stvari pozitivno, temveč *realistično ocenil* svoje misli - Formulacija upošteva posameznikove medosebne in socioekonomske okoliščine - Nekatere negativne misli so lahko bile v preteklosti resnične; nekatere okoliščine so resnično negativne (ne le, da jih posameznik vidi kot take) - Cilj je razumevanje in reševanje težav in ne preprosto promoviranje pozitivnega mišljenja 4. **KVT se ne ukvarja s preteklostjo** - - - 5. **KVT se ne zanima za nezavedno** - - - - - 6. KVT je **le za preproste težave**, za kompleksne je potrebno kaj drugega - KVT je namenjena obravnavi širokega spektra duševnih in drugih težav 7. KVT se **ukvarja s simptomom**, ne vzrokom težav, zato se bo verjetno pojavil nadomestni simptom - - **KVT se v formulaciji usmeri na razumevanje vzdrževalnih dejavnikov** 8. V KVT vzbudimo **konflikt s pacientom** - V KVT se s pacientom ne prepiramo o tem, kaj je v njegovem mišljenju napačno - S spraševanjem mu pomagamo, da se nauči sam spraševati o svojih prepričanjih in njihovem učinku - *Npr. pacientki, ki vsakič pred spanjem pomisli, da ne bo čisto nič spala, pomagamo ugotoviti, kakšen učinek ima ta misel na njeno čustveno stanje, telesno počutje, na verjetnost uspavanja, ali je ta misel uporabna, tudi če je resnično, da ne bo spala.* 9. **KVT je usmerjena na misli**, ne na čustva - Usmerjenost na spreminjanje misli je sredstvo, ne končni cilj KVT - Kognitivne spremembe povzročijo tudi spremembe na čustveni in vedenjski ravni 10. **KVT je samo za "psihološko misleče"** - Za KVT je pomembno, da posameznik razlikuje med mislimi in čustvi 11. KVT **se hitro naučimo in je enostavna za uporabo** - Nekaterih orodij se lahko hitro naučimo, a... - Uporaba KVT na prilagodljiv in kreativen način je enako zahtevna kot drugi terapevtski pristopi - Supervizija - Sledenje novim razvojem in smernicam v KVT 12. KVT **zahteva visoko inteligentnost (pacienta)** - KVT ne zahteva višje intelektualne opremljenosti pacienta kot druge oblike psihoterapije - KVT v prilagojeni obliki je namenjena tudi otrokom, mladostnikom in ljudem z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi UČINKOVITOST KVT ---------------- ### Dejavniki, ki prispevajo k uspešnosti terapije - **Pacient**: osebnostne lastnosti, temperament, motivacija za zdravljenje, življenjske izkušnje \... (30 -- 40 %) - **Terapevt**: spol, starost, izobrazba, osebni slog in videz, terapevtska izkušenost, kompetentnost, spretnosti, zmožnosti oblikovanja terapevtskega odnosa, uporabe terapevtskih tehnik \... (5-15 %) - **Skupni** **dejavniki**: odnos, kontekst terapije, pričakovanja, razlaga posameznikovih težav, terapevtske tehnike, ki niso specifične za določen pristop... (**30-50** %; **pomembnejši v začetku terapije**) - **Specifične tehnike** posameznega terapevtskega pristopa (terapevtski model, terapevtski priročniki \...) (10-20 %; **pomembnejši v nadaljevanju terapije**) VKT pomaga preprečiti in/ali zmanjšati resnost prihodnjih epizod. Pacienti z različnimi psihiatričnimi motnjami, ki so bili zdravljeni s KVT, še 5-20 let po terapiji doživljajo izboljšanje stanja po koncu terapije, bolj kot tisti, ki so prejeli medikamentozno zdravljenje. ![Slika, ki vsebuje besede besedilo, posnetek zaslona, pisava, vrstica Opis je samodejno ustvarjen](media/image46.png) ### Učinkovitost psihoterapije (Empirični dokazi) Slika, ki vsebuje besede besedilo, posnetek zaslona, pisava, oblikovanje Opis je samodejno ustvarjen #### Dve vrsti učinkovitosti terapije: ![Slika, ki vsebuje besede besedilo, posnetek zaslona, pisava, številka Opis je samodejno ustvarjen](media/image48.png) VKT je uspešna tudi v klinični praksi in je terapija izbora v smernicah zdravljenja Npr. priporočila **NICE** za zdravljenje **depresije** (National institute for health and clinical excellence, 2009): - *za **osebe z vztrajno subklinično blago ali zmerno depresivno simptomatiko**, je priporočeno uporabiti enega ali več od naslednjih pristopov \... individualno vodeno samopomoč na podlagi principov KVT; računalniško vodeno KVT* - *za osebe z zmerno do **hudo depresijo**, uporabite kombinacijo farmakološkega zdravljenja z antidepresivi in visoko intenzivno psihološko intervenco (KVT ali IPT)* - *ljudje z depresijo, ki imajo pomembno tveganje za relaps \... ali tisti, ki imajo rezidualne simptome, bi morali imeti dostop do nadaljnje \... **individualne** **KVT**; \... na čuječnosti temelječa kognitivna terapija za tiste, ki so trenutno dobro ampak* so predhodno že izkusili tri ali več epizode depresije ### KRITIKA KVT? ✗ Neetičnost, neobčutljivost in okrutnost VT ✗ VT preveč zanemarja svobodo pacienta, čustva, preveč je mehanicističnih postopkov ✗ VT je tehnika/tehnologija in ne psihoterapija ✗ Pristop je preveč simptomatsko usmerjen (možnost substitucije) Odgovori na kritike: ✓ Klient se samostojno in svobodno odloči za psihoterapevtski pristop, s tehnikami in načinom dela mora biti vnaprej seznanjen ✓ Ob pravilni indikaciji za terapijo in ob odsotnosti globljih patologij lahko simptome odpravimo/ omilimo ✓ Danes redko uporaba le VT, običajno je KVT **Povzetek učinkovitosti KVT** - KVT je terapija izbire pri številnih motnjah in težavah - KVT je danes prepoznana kot terapija, za katere imamo trdne dokaze tako o učinkovitosti in uspešnosti. - Ključne **značilnosti KVT so zasnovanost na znanstveno raziskovalnem delu**, usmerjenost v oceno učinkovitosti terapevtskih postopkov, "**evidence based**" **pristop**, ter odprtost za korigiranje in ustvarjanje novih modelov KVT je najbolj empirično raziskan terapevtski model. ### Kje se KVT lahko uporablja? - Anksioznost in napadi panike; - fobije (npr. agorafobija, socialna fobija); - sindrom kronične utrujenosti; - depresija; - obsesivno kompulzivne motnje; - motnje prehranjevanja; - seksualni in partnerski problemi; - problemi pri otrocih in mladostnikih; - problemi, izhajajoči iz splošnega - zdravstvenega stanja; - kronične bolečine; - problemi navad, npr. tiki; - jeza; - problemi z drogami in alkoholom; - shizofrenije in druga psihotična stanja; - problemi, povezani s težavami v učenju; - bipolarna motnja; - potravmatska stresna motnja; - motnje spanja. **Kako postati KVT terapevt?** - **V SLO se lahko vpišejo samo psihologi in zdravniki** - **V okviru specializacije opraviš izobraževanje iz ene terapevtske smeri, VKT je ena izmed možnosti** **PRIKAZ KVT NA PRIMERU NESPEČNOSTI** 1\. Kaj je nespečnost? A: težave s spanjem (z uspavanjem, vzdrževanjem spanja, prezgodnjim prebujanjem) B: dnevne težave zaradi slabega spanja (npr. utrujenost, kognitivne motnje, težave na področju socialnega ali profesionalnega življenja, zaspanost, motnje razpoloženja) C: težav s spanjem ne moremo razložiti z nezadostno priložnostjo za spanje D: motnje spanja in povezani dnevni simptomi se pojavljajo vsaj 3x tedensko E: motnje spanja in povezani simptomi so prisotni vsaj 3 mesece 2\. Vrste nespečnosti: - **Psihofiziološka nespečnost** - **Komorbidna nespečnost ( + telesne bolezni, + psihiatrične bolezni)** **3. Zakaj je nespečnost pomembna?** Dejavnik tveganja za:... za depresijo in anksiozne motnje (Baglioni et al., 2011)... za samomorilno vedenje (Pigeon et al., 2012)... za zlorabo alkohola (Brower et al., 2001)... za kardiovaskularne bolezni (Sofi et al., 2014)... metabolne bolezni, debelost (Tegari et al., 2004)... manj učinkovito delovanje imunskega sistema (Taylor et al., 2003) ![](media/image54.jpg) ![](media/image56.jpg) KVT je terapija prvega izbora za nespečnost **[Kako se nespečnost razvije?]** **Dejavniki tveganja: starost, ženski spol, visoka stopnja vzburjenja, genetska predispozicija, tesnoba, nizek socioekonomski status** **Sprožilci: stres, duševne bolezni, telesne bolezni, hormoni, substance (zdravila, alkohol, kofein...), moteni cirkadiani ritmi, druge motnje spanja, okolje** **Ojačevalci:** - **Neučinkovite misli: *\'\'Zakaj ne spim?; Spet ne spim...; Danes gotovo ne bom nič spal...; Nujno potrebujem 8 ur spanja...; Edina sem, ki ne spim...; Jutri ne bom zmogel v službi...; Nikoli ne bo bolje!\'\'*** - **Neučinkovita vedenja: preveč časa v postelji, aktivnosti v postelji, nereden ritem budnosti/spanja, druge navade (elektronske naprave, gledanje na uro, uporaba substanc...)** Spielmanov model 3P nespečnosti: slika KVT nespečnosti -- tarče zdravljenja - **Vedenjske -- prekomeren čas v postelji, izvajanje v postelji, nereden urnik budnosti/spanja** - **Kognitivne -- negativna prepričanja, strah pred spanjem, slabe sposobnosti spoprijemanja** - **Izobraževanje -- slaba higiena spanja** KVT nespečnosti -- cilji zdravljenja: - učinkovitost spanja - zadovoljstvo s spanjem - budnost preko dneva **PACIENTKA, KI NE SPI** (iz začetka predavanja)... **RAZVOJ PROBLEMA:** **Simptomi:** - *Kognitivni*: avtomatske misli, povezane s pričakovanjem nespanja (\'\'samo, da danes spet ne bom budna\'\'), povezane s spanjem (\'\'edina sem tukaj na ulici, cela soseska spi\'\', \'\'spet bo ena teh noči, da ne bo šlo\'\', \'\'že celo noč sem budna\'\', \'\'moram zaspati\'\'), premlevanje posledic nespečnosti (\'\'spet bom jutri čisto zanič v službi\'\', \'\'videla bo sodelavka, kako mi nič ne gre\'\', \'\'kaj če zbolim zaradi nespanja\'\'). - *Afektivni*: tesnoba, zaskrbljenost - *Vedenjski*: vztrajanje v postelji, poskusi zaspati, trudi

Uvod v klinično psihologijo PDF

Document Details

Tags

Related

Summary

Full Transcript