Avtonomno živčevje PDF

Avtonomno živčevje -Koordinira telesne funkcije, ki so povezane s preživetjem. -Učinki so nezavedni. -Detektira potrebo po hrani in aktivira prebavo. -Detektira potrebo po vodi in aktivira procese za retencijo vode in pitje (vnos) tekočin. -Pripravlja telo na odgovor na stresne, življenjsko ogr...

Avtonomno živčevje -Koordinira telesne funkcije, ki so povezane s preživetjem. -Učinki so nezavedni. -Detektira potrebo po hrani in aktivira prebavo. -Detektira potrebo po vodi in aktivira procese za retencijo vode in pitje (vnos) tekočin. -Pripravlja telo na odgovor na stresne, življenjsko ogrožujoče okoliščine. -Predstavlja sistem za uravnavanje notranjega okolja (temperatura, krvni tlak, pH, ozmolarnost. -Senzorična informacija prihaja iz periferije (npr. iz notranjih organov), iz avtonomnih centrov izhajajo motorične informacije do gladke muskulature v teh organih. Organizacija avtonomnega živčevja -Osrednje avtonomno živčevje: hipotalamus, možgansko deblo in hrbtenjača. -Periferno avtonomno živčevje: živci (senzorični, motorični [simpatični, parasimpatični]). -Simpatični sistem pripravlja telo na stresne razmere. -Parasimpatični sistem je bolj vegetativen (vegetare: rasti; uravnava npr. prebavo). -Sistema se razlikujeta po anatomskih značilnostih in po kemičnih prenašalcih, ki jih sistema izločata na tarčno tkivo. -Simpatični sistem hkrati aktivira več organov kot jih parasimpatični. Npr. simpatični sistem deluje hkrati na srce, krvožilje, pospeši dihanje, medtem, ko parasimpatični sistem deluje na organe bolj individualno. Periferni avtonomni živčni sistem -Simpatični živci izhajajo iz torakalnega (T1) in lumbalnega dela hrbtenjače (do L2). Jedra celic so v intermediolateralnem celičnem stebru v hrbtenjači, in inervirajo postsinaptične celice z jedri v paravertebralnem verižnem gangliju. Dodatno so še trije prevertebralni gangliji: celiakalni, zgornji in spodnji mezenterični ganglij. Some simpatičnih nevronov izhajajo iz intermedio-lateralnega celičnega stebra v hrbtenjači. To so predganglijska vlakna, ki izstopijo iz hrbtenjače in potujejo do simpatičnih ganglijev, ki so vzdolž hrbtenjače. Od ganglijev dalje pa potujejo postganglijski nevroni, imajo dolge aksone in oživčujejo celice v organih. Parasimpatični živci izstopajo iz hrbtenjače na dveh področjih. Iz možganskega debla v možganskih živcih III (okulomotorični), VII (obrazni), IX (glosofaringealni) in X (vagus, klatež). Izstopajo tudi iz križnega dela. Predganglijska vlakna teh živcev so dolga (mielinizirana in nemielizirana) in naredijo sinapse s postganglijskimi nevroni, ki imajo kratke aksone v organu, ki ga oživčujejo. Osrednji avtonomni živčni sistem Večino organov oživčujejo simpatični in parasimaptični živci. Imata običajno nasprotujoča učinka (simpatik povečuje srčno frekvenco, parasimpatik zmanjšuje, obratno v prebavilih). Delovanje obeh sistemov ni sočasno. Ko je en sistem aktiviran, je drugi inhibiran, posledica koordinacijskih mehanizmov. Možgansko deblo koordinira delovanje obeh sistemov. Organizacija avtonomnega živčevja v možganskem deblu je podobna tisti v hrbtenjači, kjer predganglijska vlakna zapuščajo intermedio-lateralni celični steber prek ventralnih rogov. Senzorični nevroni pa vstopajo prek dorzalnih rogov. Razlika je v tem, da so avtonomni senzorični nevroni, ki vstopajo v možg. deblo ločeni od somatosenzoričnih, ki vstopajo bolj lateralno. Eferentni avtonomni nevroni so bolj medialno. Možgansko deblo Koncept enteričnega živčnega sistema Enterični živčni sistem je razmeraoma neodvisen (npr. peristaltika). Vključuje receptorje, na podlagi teh pa proži refleksne gibe in sekvence gibanja.