8. Avtonomno

• Avtonomno živčevje koordinira telesne funkcije, ki so povezane s preživetjem, deluje pa nezavedno.
• Sistem detektira potrebo po hrani in aktivira prebavo, zazna potrebo po vodi in sproži retencijo in vnos tekočin.
• Pripravlja telo na stresne situacije, uravnava notranje okolje (temperatura, krvni tlak, pH, osmolarnost).
• Senzorične informacije prejema iz periferije, motorične informacije pa pošilja gladkim mišicam.

Organizacija avtonomnega živčevja

• Osrednje avtonomno živčevje sestavljajo hipotalamus, možgansko deblo in hrbtenjača.
• Periferno avtonomno živčevje tvori mreža živcev.
• Simpatični sistem pripravlja telo na stres, parasimpatični pa uravnava vegetativne funkcije, kot je prebava.
• Sistema se razlikujeta anatomsko in po kemičnih prenašalcih.
• Simpatični sistem aktivira več organov hkrati, na primer srce, ožilje in dihanje, medtem ko parasimpatični deluje bolj individualno.

Periferni avtonomni živčni sistem

• Simpatični živci izhajajo iz torakalnega (T1) in lumbalnega dela hrbtenjače (do L2).

• Jedra celic so v intermediolateralnem celičnem stebru hrbtenjače in inervirajo postsinaptične celice z jedri v paravertebralnem verižnem gangliju.

• Obstajajo tudi prevertebralni gangliji: celiakalni, zgornji mezenterični in spodnji mezenterični.

• Simpatični nevroni izvirajo iz intermedio-lateralnega celičnega stebra v hrbtenjači.

• Predganglijska vlakna potujejo do simpatičnih ganglijev vzdolž hrbtenjače.

• Postganglijski nevroni imajo dolge aksone in oživčujejo celice v organih.

• Parasimpatični živci izstopajo iz možganskega debla v možganskih živcih III (okulomotorični), VII (obrazni), IX (glosofaringealni) in X (vagus, klatež) ter iz križnega dela.

• Predganglijska vlakna so dolga in tvorijo sinapse s postganglijskimi nevroni, ki imajo kratke aksone v organu, ki ga oživčujejo.

Osrednji avtonomni živčni sistem

• Večino organov oživčujejo simpatični in parasimpatični živci z nasprotujočimi učinki; delovanje obeh sistemov ni sočasno, koordinirano je.
• Možgansko deblo koordinira delovanje obeh sistemov.
• Organizacija avtonomnega živčevja v možganskem deblu je podobna tisti v hrbtenjači, kjer predganglijska vlakna zapuščajo intermedio-lateralni celični steber prek ventralnih rogov, senzorični nevroni pa vstopajo prek dorzalnih rogov.
• Avtonomni senzorični nevroni vstopajo v možgansko deblo ločeno od somatosenzoričnih, eferentni pa so bolj medialno.

Koncept enteričnega živčnega sistema

• Enterični živčni sistem je razmeroma neodvisen in vključuje receptorje, ki sprožajo refleksne gibe, kot je peristaltika.