ŽIVČEVJE PDF

ŽIVČEVJE POMEN IN NALOGE ŽIVČNEGA SISTEMA ŽIVČEVJE = sistem! Uravnava delovanje vseh telesnih organov. Omogoča človeku višjo živčno dejavnost: zavest, mišljenje, spomin. Skupaj z endokrinim sistemom: skrbi za ohranjanje stabilnega notranjega okolja, skrbi za prilagajanje na spremembe...

ŽIVČEVJE POMEN IN NALOGE ŽIVČNEGA SISTEMA ŽIVČEVJE = sistem! Uravnava delovanje vseh telesnih organov. Omogoča človeku višjo živčno dejavnost: zavest, mišljenje, spomin. Skupaj z endokrinim sistemom: skrbi za ohranjanje stabilnega notranjega okolja, skrbi za prilagajanje na spremembe v okolju  Glede na lego v telesu: osrednji = centralni (možgani, hrbtenjača) obrobni = periferni (periferni živci) glede na način delovanja: telesni = somatski: pretežno pod vplivom naše volje - uravnava delovanje skeletnih mišic avtonomni = vegetativni: ne deluje pod vplivom naše volje, -uravnava delovanje notranjih organov, -vzdržuje stabilno notranje okolje  POENOSTAVLJENO: Čutilni receptor sprejme dražljaj → energijo dražljaja pretvori v ČUTILNI SISTEM (čutila) → električno spremembo = vzburjenje → prenos vzburjenja na čutilne ŽIVČNO SREDIŠČE (možgani, celice/senzorične nevrone → prenos sporočila v osrednje živčevje → hrbtenjača) → obdelava, usklajevanje in priprava ustreznih ukazov → prenos ukazov EFEKTORSKI ORGAN (mišice, žleze) po gibalnih živčnih celicah/motoričnih nevronih do odzivnih organov ZGRADBA ŽIVČNEGA TKIVA Živčno tkivo: nevroni = živčne celice glija celice = nevroglija (oporne celice ž. tkiva) Živčne celice (nevroni) Živčni končiči Telo-perikarion Citoplazma (nevroplazma) Celično jedro in celični organeli Dendriti-krajši drevesasti izrastki Akson (nevrit-živčno vlakno) -mielinska ovojnica: - Schwannove celice (PNS) - oligodendroglijske celice (CNS) - Ranvierjevi zažemki-prekinitve Živčni končiči  Telesa nevronov se lahko združujejo v: živčna jedra (nuclei) - osrednji živčni sistem živčni vozli (ganglia) – obrobno živčevje Nevroni sestavljajo osrednje in obrobno živčevje: telesa živčnih celic predvsem v osrednjem ž.s.. vlakna ž.c. delno v osrednjem, pretežno v obrobnem živčevju. SIVINA – telesa in njihova nemielinizirana živčna vlakna + oporno tkivo (astrociti) BELINA – mielinizirana živčna vlakna + oporno živčno tkivo (oligodendroglija) Več tipov glede na nalogo: čutilni (senzorični, aferentni) nevroni – obrobni živčni sistem – sprejemajo in prenašajo sporočila v osrednji živčni sistem gibalni (motorični, eferentni) – pošiljajo sporočila, posredujejo ukaze skeletnim mišicam (pri somatskem živčevju) ali do žleznih tkiv, srčne mišice in gladkih mišic (pri avtonomnem živčevju) vmesni (internevroni, asociacijski) – osrednji živčni sistem – skrbijo za povezavo med čutilnimi in gibalnimi nevroni. Najštevilčnejši v OŽS  Glia celice (nevroglija) Naloge: oporne celice ž. tkiva mehanska opora funkcionalna opora preskrba nevronov s hranili tvorijo mielinsko ovojnico ščitijo pred okužbami sodelujejo pri prenosu živčnih impulzov sodelujejo pri razvoju živčnih celic vzdržujejo homeostazo https://www.youtube.com/watch?v=yzH8ul5PSZ8 Živec (nervus) Aksoni nevronov obrobnega živčevja Glede na vlogo v organizmu razlikujemo: somatske čutilne živce avtonomne čutilne epinevrij živce somatske gibalne živce avtonomne gibalne perinevrij živce mešane živce endonevrij akson Krvne žile snopič PRENOS SPOROČIL MED CELICAMI električni signali – po nevronu kemični signali – vzdražijo naslednjo živčno ali mišično celico -živčni prenašalci (nevrotransmitorji)-živčno, mišično celico- Acetilholin -živčni hormoni (nevrohormoni)-v kri SINAPSA-stik med sosednjima živčnima celicama EKSCITATORNE INHIBITORNE živčna-mišična = MOTORIČNA PLOŠČICA živčna-žlezna čutilna-čutilno živčna Električne sinapse Kemične sinapse  = snovi, ki posinaptično celico vrnejo v mirovanje Akcijski potencial Izločanje hormona Mišično krčenje https://www.youtube.com/watch?v=OvVl8rOEncE  AP Vzdražni prag Polarizirana celica MMP dražljaj dražljaj https://www.youtube.com/watch?v=HUuUUJktL6E OSREDNJI (CENTRALNI) ŽIVČNI SISTEM Zelo kompleksno delovanje. Delimo: glede na zgradbo glede na naloge posameznih delov. Osrednji živčni sistem sestavljajo: možgani – usklajujejo delovanje vse živčnih funkcij hrbtenjača – nadzira preproste reflekse, usklajuje živčne impulze na poti v možgane in iz njih. MOŽGANI (encephalon, cerebrum) odrasli tehtajo cca. 1400g Naloge: ležijo v lobanjski votlini skladiščijo podatke dobro zavarovani: obdelujejo podatke a) koža + lobanjske kosti + tri primerjajo podatke ovojnice med seboj b) krvno – možganska bariera + se hitro odzovejo likvor izdelajo spomin Zgradba: 1. veliki možgani (cerebrum) dve hemisferi ali polobli (telencephalon) medmožgani (diencephalon) 2. mali možgani (cerebellum) 3. možgansko deblo (truncus cerebri) srednji možgani = zg. del možganskega debla (mesencephalon) most (pons) podaljšana hrbtenjača (medulla oblongata) Veliki možgani dve hemisferi ali polobli (telencephalon) povezani z prečnikom (corpus callosum) na površini je možganska skorja (cortex cerebri) - vijuge (gyri), plitve brazde (sulci), globlje špranje (fissurae) - globoka vzdolžna špranja (fissura longitudinalis)  Centralni žleb Več režnjev (lobusov): čelni (frontalni) temenski (parietalni) zatilni (okcipitalni) senčni (temporalni) Stranski žleb med njimi žlebovi: centralni žleb (sulcus centralis cerebri) stranski žleb (sulcus lateralis cerebri) SIVINA – skorja vsebuje telesa živčnih celic, tudi v ganglijih BELA SUBSTANCA – globlje, živčno nitje (dolgi izrastki živčnih celic) na površini je možganska skorja (cortex cerebri) Glede na naloge možgansko skorjo razdelimo na: čutilno = senzorično skorjo -temenski reženj:mraz, dotik,bolečina -vid-zadnji del zatilnega režnja (okcipitalni lobus) - slušni in vohalni del-senčni reženj (temporalni lobus) gibalno = motorično skorjo -zavestno in usklajeno gibanje (čelni reženmj) asociacijsko skorjo -Brocovo središče-izgovorjava besed (L, čelni reženj -središče za prepoznavo govora (stičišče senčnega, temenskega in zatilnega r.) -predel za višje razumsko mišljenje (sprednji čelni reženj) -spomin (senčni in čelni reženj) Nevroni = živčne celice možganske skorje nadzirajo: zavest, spomin, govor, logične in čustvene odzive, interpretacijo občutkov, hotno gibanje Medmožgani (diencephalon) – med možganskim deblom in poloblama velikih možganov: epitalamus: češarika/epifiza (glandula pinealis) + horoidni pletež (plexus choroideus) naloga horoidnega pleteža je tvorba likvorja (možgansko – hrbtenjačne tekočine) talamus: zavzema največji del medmožganov, je vmesni člen vseh čutilnih poti hipotalamus: središče za uravnavanje notranjega okolja = homeostaze – uravnava izločanje hormonov hipofize → uravnava telesno rast, razvoj, presnovo in homeostazo organizma uravnava delovanje avtonomnega živčnega sistema – telesna T, količina vode v telesu, občutek lakote je del limbičnega sistema – spominske funkcije, čustvovanje Limbični sistem – amigdala in hipokampus, čustveni/visceralni možgani: obdaja medmožgane in vrhnji del možganskega debla razvojno najstarejši del velikih možganov ključen pomen za preživetje organizma (potreba po hrani, pijači, spolnem nagonu ipd.) v njem potekajo: čustvene reakcije, motivacija učenje in spomin skupaj s hipotalamusom vzdržuje homeostazo Mandljevo telo-amigdala Mali možgani (cerebellum) Iz dveh poddebel Skorja zelo nagubana, iz sive substance Notranjost iz bele substance Nadzirajo hitrost in aktivnosti skeletnega mišičja, ravnotežje in držo telesa, orientacijo v prostor Možgansko deblo (truncus cerebri) Bela substanca na površini, siva v notranjosti Center za delovanje srca, dihanje, vzdrževanje krvnega tlaka Retikularna formacija: cikel budnosti, spanja in vzdrževanje zavesti in pozornosti Izhajajo možganski živci Enostavni refleksi (kašljanje, bruhanje, sesanje, kihanje, požiranje..) Refleksni center za vid in sluh Srednji možgani most Podaljšana Življenjsko pomembne hrbtenjača naloge  A H J G I E D B F C HRBTENJAČA (medulla spinalis) Znotraj hrbtenjačnega kanala (zatilnica-2. ledveno vretence->snop hrbtenjačnih živcev (konjski rep)) Odgovorna za reflekse siva substanca (dendriti gib. Nevronov, živčni končiči, vmesni nevroni) notri, obdaja jo bela(mielizirani aksoni, glia celice, krvne žile) Zdajšnja sredinska brazda Centralni kanal Sprednja, sredinska vzdolžna špranja Zaščita živčevja Koža Lobanjske kosti Hrbtenjačni kanal Možganske ovojnice (meninge) -Zunanja ali trda ovojnica -sredinska m. ovojnica-pajčevina - žilnica Možgansko hrbtenjačna tekočin=LIKVOR Možgansko krvna pregrada (ovira) OBROBNI (PERIFERNI) ŽIVČNI SISTEM Gradijo ga vsi živci čutilni nevroni – sprejem in prenos sporočil iz obrobja v osrednji živčni sistem (somatska vlakna – iz čutil, kože, skeletnih mišic); avtonomna vlakna – iz notranjih organov) gibalni nevroni – prenos obdelanih sporočil iz osrednjega živčnega sistema do mišic in žlez (somatska vlakna – iz osrednjega živč. do skeletnih mišic in sklepov; avtonomna vlakna – iz osrednjega živčevja do srčne mišice, gladkih mišic, žlez in drugih notranjih organov) Obrobni živčni sistem sestavljajo: možganski (kranialni) živci: 12 parov (čutila in mišice glave, deloma drobovje) hrbtenjačni (spinalni) živci: 31 parov (koža, skeletne mišice, sklepi) gangliji avtonomni živci (notranji organi) Niso zaščiteni – izpostavljeni mehanskim poškodbam in različnim škodljivim snovem. Možganski živci 12 parov Glava in vrat Klatež- tudi v prsno in trebušno votlino Poimenovani po imenu, številki, poteku in funkciji Sensory=senzorični Motor=motorični mešane Hrbtenjačni (spinalni) živci in gangliji Vratni platež nadlahtni platež 31 parov Parni Platež (plexus)-veje sosednjih živcev Zadajšnja (dorzalna) korenina ledveni platež Križnični platež Sprednja (ventralna) korenina Del obrobnega živčnega sistema z gibalnimi nevroni delimo glede na dejavnost v: somatski živčni sistem – uravnava zavestne dejavnosti: premikanje rok, nog oz. delovanje skeletnih mišic; del vključuje refleksne gibe avtonomni živčni sistem – uravnava nehotne, samodejne aktivnosti: delovanje gladkih mišic v notranjih organih, delovanje žlez in srčne mišice simpatični sistem – pospešuje delovanje organov parasimpatični sistem – načeloma zavira delovanje organov Somatski živčni sistem Avtonomni živčni sistem PARASIMPATIČNI SISTEM SIMPATIČNI SISTEM gibalni Preganglionarni nevron Postganglionarni nevron Izločalni (sekretorni) Preganglionarni nevron Veriga ganglijev