Uvod v stvarno pravo

Načelo, ki določa, da vse, kar je trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, postane del nepremičnine.

Predpostavlja se, da je oseba, ki stvar pridobi od lastnika, pridobila stvar v dobri veri, torej, da ni vedela, da lastništvo ne ni veljavno.

Ljudje lahko zaupajo podatkom o lastništvu v zemljiški knjigi, tudi če se ti podatki kasneje izkažejo za netočne.

Prepoveduje zlorabo stvarnih pravic, torej njihovo uporabo v namen, ki ni skladno z njihovim namenom.

Najpomembnejša stvarna pravica, ki imetniku omogoča imeti stvar v posesti, uporabljati in uživati ter z njo razpolagati.

Izhaja iz lastninske pravice in omejuje lastninsko pravico. Primeri so služnosti, zastavne pravice, stavbne pravice in pravice stvarnega bremena.

Dejanska in izključna oblast nad stvarjo, ki ni pravica, vendar je pravno varovana.

Pravni posel, ki lahko ustvari lastninsko pravico, če je veljaven.

Dokazilo, da je lastnik ali imetnik stvarne pravice soglašen z vpisom njegove pravice v zemljiško knjigo.

Javna knjiga, ki vsebuje podatke o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi.

Vpisi v ZK so konstitutivni. To pomeni, da stvarna pravica na nepremičnini nastane šele ob vpisu v ZK.

Vpisi v ZK so dokaz o lastniški pravici in so javno dostopni.

Oseba, ki izpolnjuje pogoje za vpis pravice v ZK, vendar tega ne predlaga, nosi vse škodljive posledice, ki so posledica te opustitve.

Lastninska pravica na premičninah se pridobi z izročitvijo v posest.

Vpisi v ZK učinkujejo od trenutka, ko je Zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis ali listino za vpis po uradni dolžnosti.

Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki postane sestavina že obstoječe nepremičnine.

Spojitev dveh ali več premičnin, ki pripadajo različnim lastnikom, v eno enoto.

Kadar se premičnine različnih lastnikov premešajo do te mere, da ni več mogoče ločiti posameznih delov.

Postopek, kjer se material različnih lastnikov združi, da se ustvari nova stvar.

Lastninska pravica na stvari lahko preneha, če jo pridobi druga oseba, če se lastnik odpove lastnini, če se stvar uniči ali v drugih zakonsko določenih primerih.

Oblika lastnine, kjer več oseb imajo pravico do enake stvari, vendar ima vsak določen delež.

Oblika lastnine, kjer več oseb ima pravico do iste stvari, vendar deleži niso vnaprej določeni.

Pravica solastnika, da zahteva delitev stvari, na kateri je lastnik.

Zemljiško knjigovodstvo se vodi po vrstnem redu prejema predlogov za vpis ali listin, ki so podlaga za uradni vpis.

Vpis v zemljiško knjigo je možen le v korist tistega, v katerega korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis.

Izročitev premičnine lahko poteka na različne načine, vključno s fizično izročitvijo, izročitvijo dokumentov, izročitvijo dela stvari, označitvijo stvari in prenosom pravice brez dejanske izročitve (na kratko roko ali posestni konstitut).

Pridobitev lastninske pravice s prenosom pravice brez dejanske izročitve, če je bila premičnina že pred prenosom v posesti pridobitelja.

Pridobitev lastninske pravice s prenosom pravice brez dejanske izročitve, če se stranki dogovorita, da premičnina ostane v posesti prenosnika.

Pridobitev lastninske pravice na premičnini, če je stvar v posesti tretjega, se šteje za opravljeno v trenutku, ko je tretja oseba obveščena o prenosu pravice.

Pravica do priposestvovanja temelji na dobroverni in neprekinjeni posesti stvari kot lastnika. Za premičnine je potrebno tri leta posesti, za nepremičnine pa deset let.

Pravica, ki omogoča, da se na nekdo drugim zemljišču opravlja določena dejavnost zaradi potrebe lastnika sosednjega zemljišča. To lahko vključuje npr. prehod, prehod vode, speljavo komunalnih napeljav.

Pravica do določenega sadu, ki se sčasoma pridobiva na nekom drugem zemljišču. Lahko se jo priposestvuje.

Pravica, ki lastniku obremenjene nepremičnine nalaga obveznosti za določene prihodnje ponavljajoče se dajatve ali storitve. Pravica ima trajen značaj in se prenaša na vsakokratnega lastnika

Pravica do lastništva zgradbe, ki stoji na tujem zemljišču.

Omogoča, da se na nekdo drugem zemljišču opravlja določena dejavnost zaradi osebnih potreb. Lahko vključuje pravice do stalnega stanovanja, rabe ali uživanja.

Vsak solastnik lahko zahteva delitev skupne stvari, razen v primernem času. Nastane lahko le s pravnim poslom ali sodno odločbo in vpisom v zemljiško knjigo. Etažni lastniki morajo skleniti etažno pogodbo in določiti upravnika, če je nepremičnina večja od določene velikosti.

Pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki.

Zastavna pravica na nepremičninah, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, služi zavarovanju terjatev. Lastnik ohrani posest in uporabo nepremičnine.

Hipoteka lahko nastane na podlagi pisne pogodbe, neposredno izvršljivega notarskega zapisa, sodne odločbe ali na podlagi zakona. Vpis v zemljiško knjigo je nujen.

Hipoteka ostane veljavna tudi ob prenosu lastninske pravice na nepremičnini, ostanejo izvedene pravice.

Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve do popolnega poplačila. Delno plačilo ne zmanjša hipoteke. Na nepremičnini je mogoče ustanoviti več hipotek.

Dogovor, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika ob neplačilu terjatve, je ničen. Tudi vnaprej določena prodajna cena zastavljene stvari je neveljavna.

Skupni lastniki so odgovorni za obveznosti v zvezi s skupno stvarjo in jo lahko uporabljajo. Vsak lahko zahteva delitev skupine stvari, če je primerno.