ZAPISKA3.pdf - UVOD V STVARNO PRAVO

UVOD V STVARNO PRAVO V civilnem pravu je lastnina osrednji pravni pojem in velja za izraz pravne oblasti nad neko stvarjo. Stvarne pravice, ki zajemajo lastninsko pravico, zastavno pravico, služnost, stavbno pravico in stvarno breme→osnovni ekonomski okvir. Stvarno pravo je del civilnega prava, ki...

UVOD V STVARNO PRAVO V civilnem pravu je lastnina osrednji pravni pojem in velja za izraz pravne oblasti nad neko stvarjo. Stvarne pravice, ki zajemajo lastninsko pravico, zastavno pravico, služnost, stavbno pravico in stvarno breme→osnovni ekonomski okvir. Stvarno pravo je del civilnega prava, ki v pravnih razmerjih med posamezniki ureja razmerje pripadnosti in oblasti na stvareh. POJEM STVARNEGA PRAVA Stvarno pravo -> del civilnega prava, ki v pravnih razmerjih med posamezniki ureja razmerje pripadnosti in oblasti na stvareh. Je premoženjsko pravo in pravice stvarnega prava podrejajo stvar posamezniku ter mu zagotavljajo oblast nad njo, s tem tvorijo jedro njihovega premoženja. Pravice so prenosljive razne služnosti EKONOMSKI POMEN Svet brez lastninske pravice. Vse je od vseh in ljudje si med sabo kradejo. Pravna zaščita stvarnih pravic vzpostavi spodbude za učinkovito izrabo dobrin. Družbe ustvarijo institut stvarnih pravic zato: pospešijo proizvodnjo omogočijo produktivno vedenje zmanjšajo kraje preprečijo vojne vseh proti vsem zmanjšajo stroške zaščite dobrin vzpostavijo temelje za gospodarski razvoj Posledično povečuje blaginjo in varnost TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN VRSTE STVARNOPRAVNIH RAZMERIJ Stvarno pravo -> ureja premoženjska razmerja med ljudmi glede stvari, pri čemer imajo oblastvene pravice stvarnega prava premoženjsko naravo in so z izjemo osebnih služnosti tudi prenosljive Temeljna značilnost je ABSOLUTNOST Klasične značilnosti: avtonomija absolutnost abstraktnost Stvarne pravice -> premoženjska pravice (se lahko izrazi v denarju), njihov predmet je individualno določena stvar (avto, knjiga, kolo, parcela, časopis) in njihovo število omejeno z zakonodajo, tako da je stvarnih pravic samo toliko, kolikor jih določajo in dovoljujejo pravni predpisi. Pomembna načela : načelo povezanosti zemljišča in objekta (vse kar je trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine) načelo domnevne dobre vere načelo zaupanja v zemljiško knjigo načelo prepovedi zlorabe stvarnih pravic Osrednji pravni vir Stvarnopravni zakonik Vrste stvarnih pravic: lastninska pravica izvedene pravice - služnostna pravica - zastavna pravica - stavbna pravica - pravica stvarnega bremena Dejanska oblast (NE PRAVICA) nad stvarjo: POSEST POSEST Posest -> specifičen civilnopravni institut in je skladno s slovenskim pravnim redom dejanska in izključna oblast nad stvarjo. Predmet posesti: stvari, pravice Posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek drugega Posest ni pravica, a je pravno varovana Značilnost ureditve posesti -> varuje zgolj posest, ne glede na to, ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne Temeljno izhodišče za ureditev varstva posesti -> omejevanje samovoljnega, zasebnega uveljavljanja zatrjevanih pravic. Tisti, ki ima stvar v posesti, je varovan tako dolgo, dokler se na način, ki ga določa pravni red, ne dokaže, da je bila njegova posest neupravičena LASTNINSKA PRAVICA Je najpomembnejša lastninska pravica, ki imetniku omogoča imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati in z njo razpolagati.Omejitev uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi le zakon. V ustavnopravnem smislu se lastnina razume kot splošna pravica posameznika do pridobivanja premoženja. Za civilno pravo je lastnina osrednji pravni pojem in velja za izraz pravne oblasti nad neko stvarjo Lastninska pravica je: pravica imeti stvar v posesti jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način z njo razpolagati Nastanek pridobitev in prenehanje lastninske pravice pravni posel pravica se prenese, če gre za veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, pri tem morejo biti izpolnjeni pogoji: Prenosnik mora biti sposoben prenesti stvar na drugo osebo→ je lastnik stvari. Sklenjen mora biti veljaven zavezovali pravni posel Razpolagalni pravni posel-sporazum o prenosu lastninske pravice Do prenosa lastnine s pravnim poslom pride v časovni točki, ko je končan razpolagalni posel v vseh sestavinah. Za prenos pravice na nepremičninah je potreben vpis v Zemljiško knjigo. - nepremičnine Za vpis lastninske ali druge stvarne pravice v zemljiško knjigo je potrebno pravilno zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je: 1. Izrecna 2. Nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo in čigar podpis mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu notarsko overjen Lastninska pravica na premičnine se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. Zemljiška knjiga Zemljiška knjiga -> javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremininah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Vpisi so konstitutivni Stvarne pravice na nepremičninah se pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemjiško knjigo, če zakon ne določa drugače. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oz ko je zemjiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugace. Publicitetno načelo Šteje se, da je ta pravica oz to pravno dejstvo, ki je vpisano v ZK, vsakomur znano od zacetka uradnih ur ZK sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je ZK sodišče v ZK vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano. Če pravica oziroma pravno dejstvo, za katerega zakon določa, da se vpisuje v ZK, v ZK ni pisana, se šteje, da tretji za to pravico oziroma pravno dejstvo ni vedel, ce se ne dokaze drugače. Nacelo zaupanja v zemljisko knjigo Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v ZK, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v ZK o v svojo korist in tega visa ne predlaga, nosi vse škodljive postedice takšne opustitve. Nacelo vrstnega reda ZK sodišče odloča o vpisih in opravija vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je ZK sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je ZK sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloca po uradni dolžnosti. Nacelo pravnega prednika. Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v ZK pisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanasa. - premičnine lastninska pravic na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja izročitev fizična izročitev izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve: - če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (Na kratko roko) - če sta se stranki dogovorili, da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še vnaprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut) če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (na dolgo roko) lastninska pravica se pridobi s dedovanjem lastninska pravica se pridobi z odločbo državnega organa lastninska pravica se pridobi na podlagi zakona: - priposetovanje zakonski pridobitni način, skupen premičninam in nepremičninam, ki izhajajo iz dobroverne lastniške posesti. Lastnino lahko nekod prisostvuje, le če o stvar poseduje kot lastnik in misleč, da je ta stvar res njegova. Priposestvovalna roka: tri leta za premičnine deset let za nepremičnine - najdba pridobi lastninsko pravico na premičnini najditelj s pretekom enega leta od obvestila ali prijave, če upravičenec ni zahteval njene izročitve in če je premičnina še vedno v hrambi najditelja ali policije. Pri najdbi zaklada pripada po enakih delih najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine. - prirast se lastninska pravica na nepremičnini razširi na nepremičnino, ki je postala sestavina nepremičnine - spojitev če se premičnine, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine enotne premičnine - pomešanje kadar se premičnine različnih lastnikov pomešajo, da nemogoče več ločiti. Nastane solastninska pravica dotedajnih lastnikov, v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne premičnine do pomešanja - izdelava nove premičnine če material pripadal različnim lastnikom -> spojitev in pomešanje Lastninska pravica preneha: LP na isti stvari pridobi kdo drug z opustitvijo fizično uničenje v drugih zakonom določenih primerih OBLIKE LASTNINSKE PRAVICE Lastninsko pravico na stvari ima lahko ena oseba ali več→ena lastninska pravica, ki jo izvršuje več upravičencev (solastnina, skupna lastnina) → Solastnina Je primarni listinski odnos več oseb na isti nerazdeljeni stvari, vsakemu pripada računsko določen delež. Če deleži niso določeni so enaki. Nastane na podlagi zakona, odločbe državnega organa, dedovanje ali pravni posel. Pri prodaji nepremičnine imajo solastniki prednost pri predkupnimi. Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar, za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari pa je potrebno soglasje, katere delež sestavlja več kot polovico vrednosti. Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu deležu, pri tem pa ne sme kršiti pravic drugih solastnikov. Plodovi, ki jih daje stvar v solastnini pa se delijo med solastnike v skladu z njihovimi deleži (če to ni mogoče, potem so plodovi v solastnini solastnikov matičnestvari). Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Kadar sporazum ni mogoč odloči o tem sodišče (na predlog solastnika) v nepravdnem postopku. Soglasje vseh solastnikov je potrebno za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja (npr. razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari). Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo njihovih deležev. →Skupna lastnina Oblika lastnine več oseb na isti stvari, pri kateri deleži posameznih skupnih lastnikov niso vnaprej določeni ali določljivi. Skupni lastniki stvar skupno uporabljajo in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Vsak skupni lastnik ali njegov upnik lahko vedno zahteva delitev skupne stvari (razen v neprimernem času). →Etažna lastnina Je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Lahko nastane samo na podlagi pravnega posla ali odločbe sodišča in z vpisom v zemljško knjigo. Etažni lastniki morajo o ureditvi medsebojnih razmeij skleniti etažno pogodbo, ki mora biti v pisni obliki. Če ima nepremičnina več kot 2 etažna lastika in več kot 8 posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika in ustanoviti rezervni sklad za kritje prihodnjih stroškov rednega upravljanja. ZASTAVNA PRAVICA Je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost ZP je mogoča na: nepremičninah premičninah premoženjskih pravicah Je IZJEMNEGA EKONOMSKEGA POMENA Hipoteka Je zastavna pravica na nepremičninah (morajo biti vpisane v zemljiško knjigo), služi zavarovanju terjatev. Je ne posestna zastavna pravica, pri kateri ohrani zastavitelj obremenjeno nepremičnino v svoji posesti in jo lahko še naprej uporablja. Hipoteka je možna tudi na nepremičnini, ki je v lasti več oseb→ vsak solastnik ustvari hipoteko na svojem idealnem deležu brez soglasja. Če je nepremičnina v skupni lastnini je hipoteka lahko le na celoti. Hipoteka lahko nastane na podlagi pisne pogodbe, neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s sodno odločbo ali na podlagi zakona povsod se mora vpisati v zemljiško knjigo. Izvedene pravice se ob prenosu lastninske pravice prenašajo, torej ostanejo. Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila. Če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša. Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek. Pogodbeni določili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, če njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana in o prodaji zastavljene stvari po vnaprej določeni ceni, sta nični, razen če ta zakon določa drugače. Neposestna zastavna pravica na premičninah Ustanovi se na nepremičnini, ki ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak ostane tako kot hipoteka v neposredni posesti zastavljatelja. Nastane z notarjevim zapisom. Predmet neposestne zastavne so lahko tudi zaloge ali poslovna oprema, ki so na določenem prostoru. Prednost je v tem, da zastavitelju omogoča uporabo zastavljene premičnine v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom. Nevarnost za zastavnega upnika, saj bi lahko dobroverna tretja oseba na zastavljeni stvari pridobila lastninsko pravico.  Pignus - Zavezovalni pravni posel + izrocitev (neposredna ali posedna posest) - ni pravice uporabe, ni pravice na plodovih, ločenih od glavne stvari sodna ali izvensodna prodaja (166-167. len SPZ) - „zastavljalnice" Neposestna zastava - Bistvena znailnost neposestne zastavne pravice je, da neposredno posest zastavljene preminine ohrani zastavitelj ali zanj 3. oseba - Zastavitelj jo lahko uporablja v skladu z njenim ekonomskim namenom. - Stvari ne sme odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika. - Vprasanje publicitete!! Zastavna pravica na premičninah-ročna zastava (pignus) Nastane na podlagi veljavne zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroči zastavljeno premičnino v neposredno posest. Vsebovati mora: označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve oziroma zastavitelja, če ta ni hkrati dolžnik; pravni temelj; opis zastavljene premičnine; višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Zastavni upnik mora hraniti premičnino kot dober gospodar. Zastavna terjatev se poveča za potrebne stroške, ki jih je imel zastavni upnik z zastavljeno premičnino. Zastavni upnik ne sme uporabljati ali prodajati premičnine, razen če to dovoli zastavljatelj. SLUŽNOST Je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika opravičuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika stvari zahteva, da opusti določena ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena. Ločimo stvarne in osebne služnosti. Stvarne služnosti Služeča nepremičnina služi drugi nepremičnini. Imetnik stvarne služnosti je lahko samo lastnik gospodujoče nepremičnine in stvarna služnost prehaja na pravne naslednike. Oseben služnosti Ustvarjene so v dobro neke osebe in so časovno omejene. Služnosti nastanejo na podlagi zakona, pravnega posla ali z odločbo državnega organa, stvarno služnost je mogoče priposestvovati. Primeri: vodna služnost-napeljava vode služnost kumonalnih napeljav Osebne služnosti ○ užitek ○ raba ○ služnost stanovanja STVARNO BREME Je pravica na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k prihodnjim ponavljajočim se dajatvam ali storitvam. Ustanovi se lahko na podlagi zakona ali pravnega posla → zemljiškoknjižno dovoljilo in vpis v zemljiško knjigo. Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam. Zahteva se torej aktivno ravnanje. Njegova temeljna značilnost je v tem, da nepremičnina jamči za posamične izpolnitve, kar pomeni, da so upravičenčeve posamične terjatve zavarovane z nepremičnino, katere vsakokratni lastnik jih je zavezan izpolnjevati. Lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena. STAVBNA PRAVICA Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino. Lahko je ustanovljena za določen ali nedoločen čas. Pravica je prenosljiva (smiselna uporaba pravil o prenosi l.p.)