Znanost (PDF)

ZNANOST  Kaj je znanost?  Opredelitev pojma Stara družbena institucija kot sistem vedenj; Oblika družbene zavesti – združeno, preverjeno in urejeno splošno védenje o pojavnem svetu; Specifično področje človekove kulture; Miselno - logična aktivnost, ki je člove...

ZNANOST  Kaj je znanost?  Opredelitev pojma Stara družbena institucija kot sistem vedenj; Oblika družbene zavesti – združeno, preverjeno in urejeno splošno védenje o pojavnem svetu; Specifično področje človekove kulture; Miselno - logična aktivnost, ki je človeštvo dvignila nad ostale žive vrste. Znanost je skupno iskanje rešitev, zanesljivih spoznanj o svetu in nas samih – je tisto najboljše, kar imamo.  Definicija Definicija znanosti Znanost je organiziran sistem preverjenega znanja na nekem področju, ki temelji na uporabi določenih metod raziskovanja, teoretskem mišljenju in logičnem zaključevanju. Razlika od drugih oblik vedenja: sistematičnost, preverljivost, metoda  Sestavine znanosti pojmi hipoteze zakoni teoretični modeli teorije teoretske paradigme  Pridobivanje spoznanj Neposre Posredno dno Ta Pridobimo jih spoznanja preko pridobivam posrednikov oz znanj, neposredno so družbeno izkušnjo, so selekcionirana nepreverje in priznana – na in intersubjektiv  Spoznanje in znanje Vsakdanje posameznikovo spoznavanje je individualno, neposredno izkustveno (čutno), partikularno (delno) in za to tudi omejeno, nepreverjeno in nezanesljivo. Takšno spoznavanje lahko vodi le k enostavnim spoznanjem snovnega/predmetnega sveta. Višje miselne operacije z uporabo kognitivnih funkcij (‘uma’) pa omogočajo ‘uvidenje’ali resnično spoznavo. Preverjena spoznanja, ki jih družba priznava kot resnična in pomembna, imenujemo znanje. To je v vseh družbah  Znanstveno in vsakdanje znanstvenospozn. spoznanje ima jasno definiran cilj spoznavanja; pridobljeno je po metodi; ima jasno začrtane meje in pogoje znanj; so sistematična pojasnitev dogodkov, pojavov in zvez med pojavi; Stremijo k temu, da svoje Znano st Znanja so bila vedno del neke kolektivne zaloge vedenja, bila so družbeno določena in odvisna od okolja, v katerem so nastajala. Zgodovinsko so nastajala po področjih in po načelu - od enostavnih do vedno bolj  Vloga in družbene funkcije spoznavnaznanosti funkcija (objektivno spoznanje) Vključuje dejstvo, da je spoznavanje družbeni proces, da je znanje zgodovinsko in relativno. praktična funkcija (uporabnost znanja) Praktična razsežnost znanja se kaže v družbenem razvoju, lahko pa je bila znanost Povezanost med modernizacijo in razvojem znanosti TRADICIONALNE DRUŽBE MODERNE DRUŽBE naturalna blagovna proizvodnja proizvodnja stanovska družba razredna družba ruralne skupnosti urbane nepismenost skupnosti podložništvo množična (nesvoboda) pismenost sakralne družbe svoboda religija (mitološka državljanov sekularne zavest) družbe  Družbene okoliščine razvoja moderne znanosti Drugačen odnos do sveta v okviru družbenih in humanističnih gibanj od 16. st. Nastanek protestantizma (vloga verskih nasprotij, ki omejijo moč cerkve) Umetnost (renesansa, antropocentrizem) Zgodnji kapitalizem z Norme profesionalizacije znanosti (znanstveni etos) avtonomnost univerzalizem nepristranskost organizirani skepticizem  Družbena verifikacija znanja Znanja so vedno nastajala v konkretnih družbenih okoliščinah (konstelacija), njihova družbena uveljavitev pa je bila odvisna od kvalitete in pojasnitvene moči novih spoznanj in narave znanstvene skupnosti ter od interesa nosilcev družbene moči. Kuhn pravi, da znanosti obstajajo v okviru znanstvenih  Značilnosti moderne znanosti Mehanicistično pojmovanje sveta (svet je urejen in organiziran stroj nad katerim dominira človek) Matematizacija mišljenja in gnoseološki redukcionizem (osredotočanje spoznavnega interesa iz kvalitativno različnih pojavnosti na tista področja realnosti, ki jih je možno kvantificirati in eksaktno (temelji na ugotovljivih spoznanjih) proučevati, kar vključuje uporabo eksperimentalne metode) V drugi polovici 20. st. začne naraščati  Znanost in razvoj tehnologije Z izpopolnjevanjem delovnih sredstev in razvojem družbene delitve dela se je večala količina družbenih dobrin (blaginja) in tudi področja človekovega dela. Način, kako se surovina pretvarja v končni proizvod, imenujemo tehnologija. Največji premik v razvoju tehnologij dela Družbena in tehnična delitev  dela Tehnična delitev je delitev dela v posameznem proizvodnem procesu na razne faze in njena organiziranost v celoto produkcijskega procesa s ciljem optimalne organizacije in čim višje produktivnosti. Družbena delitev dela je delitev dela po družbenih ter ekonomskih kriterijih in nastanek velikih področij človekovega dela.  Družbena delitev dela spol starost vas/mesto umsko/fizično velika ekonomska delitev po sektorjih:  Primarni (PREDI)  Sekundarni (I)  Terciarni (POSTI)  Kvartarni (POSTI)  Vrste tehnologij (J. Woodward) obrtna tehnologija (delo opravlja človek) mehanizacija (strojna proizvodnja in tehnologija tekočega traku, ki temelji na znanstveni organizaciji dela in fordizmu – delo vse bolj prevzemajo stroji) avtomatizacija (delo opravljajo stroji, nadzor nad njimi ohrani človek) kibernetizacija (informacijska, procesna tehnologija, kjer delo in proizvodne procese upravljajo vse bolj zmogljivi računalniki) Kriteriji: delovna orodja + položaj delovne  Tehnologija tekočega traku Uvedba strojev pripelje do mehanizacije proizvodnega procesa in do nove industrijske organizacije dela v 20. st. taylorizem. Novo industrijsko organizacijo imenujemo znanstvena organizacija dela. Temelji na strogi opredelitvi opravil, na normiranem delu (študije gibov) in na ločitvi funkcij načrtovanja, upravljanja, nadzora in izvrševanja. Tehnologija, ki je 1913 nadgradila novo organizacijo dela se imenuje tehnologija tekočega traku, ki vpelje tudi hitrejši  Etični problemi znanosti Etična vprašanja, ki se nanašajo na pridobivanje znanstvenih spoznanj (meje spoznanj, ravnanje z eksper. objekti, korektnost) Etična vprašanja, ki se nanašajo na uporabo spoznaj in na družbeno odgovornost znanstvenikov (legitimizacija