Spinalna Ortotika PDF

SPINALNA ORTOTIKA ANATOMIJA Anatomske strukture in funkcije trupa Hrbtenica: podpora, gibanje, zaščita, nadzor. Trup: pasivni podsistem: ogrodje (vretenca, rebra, sklepi, ligamenti) aktivni podsistem: zago...

SPINALNA ORTOTIKA ANATOMIJA Anatomske strukture in funkcije trupa Hrbtenica: podpora, gibanje, zaščita, nadzor. Trup: pasivni podsistem: ogrodje (vretenca, rebra, sklepi, ligamenti) aktivni podsistem: zagotavlja stabilnost (mišice) nadzorni podsistem: sprejema informacije ter določa potrebo po stabilizaciji hrbtenice in vpliva na aktivni podsistem (živci, žile) Pasivni podsistem VRETENCA Glavna naloga: zaščita hrbtenjače in živcev prenašanje teže zgornjega dela telesa Aksialni skelet Zagotovitev rigidne in fleksibilne osi celega telesa in glave Vpliv na držo in gibanje 33 vretenc 4 glavne regije: o vratna (cervikalna) o prsna (torakalna) o ledvena (lumbalna) o križna (sakralna) o trtična (kokcigealna) Fasetni sklepi Medvretenčni diski Zgradba vretenca: telo (corpus vertebrae) vretenčni lok (arcus vertebrae) sedem izrastkov o trnasti (processus spinosus) o 2 prečna (processus transversus) o 4 sklepni (processus articularis superior, inferior) Vsako vretence ima: processus articularis superior lig. intervertebrales incisura vertebralis superior lamina arcus vertebrae lig. flavum incisura vertebralis inferior arcus vertebrale processus transversus lig. intertransversaria, lig. costotransversarium, lig. costotransversarium lat m. levator scapule (O 4C), m. longissimus (O,I), m. splenus (I C), m. levator vostae longi / brevis (O) processus articularis inferior pediculus arcus vertebrae lig. intervertebrales corpus vertebra / facies intervertebralis discus intervertebralis, lig. longitudinale ant./post. foramen vertebrale processus spinosus lig. interspinale m. trapezius (O C-Th), m. serratus posterior apophysis anularis sup. (O 7C, I 2Th), inf. (O 10Th-3L), m. splenius (O 3C-5Th), m. semispinalis, m. spinalis TELO (corpus): Daje hrbtenici moč in podporo pri prenašanju teže Velikost narašča v kavdalni smeri Prekrit je s hialinim hrustancem VRETENČNI LOK (arcus vertenrae): Leži za telesom vretenca Iz pediklov in lamine VERTEBRALNI KANAL (foramen vertebrale): o Velikost pada v kavdalni smeri Vretenca se razlikujejo v velikosti in obliki glede na lego. VRATNA VRETENCA (vertebrae cervicalis) 7 vretenc C1–C7 Atlas (1. vratno vretence) V stiku z lobanjo Nima telesa vretenca Ni medvretenčne ploščice med 1. in 2. vretencem Omogoča rotacijo glave Axis (2. vratno vretence) Zob (dens), ki se spoji s telesom vretenca o Spredaj ima sklepno gladčino za atlas (facies articularis anterior) Vratna vretenca (C3–C7): V primerjavi s prsnimi in križnimi manjša Posebnosti v zgradbi: o Corpus ▪ Nizek in prečno ovalen ▪ Konkavno zgornjo površin in konveksno spodnjo ▪ Na zgornji površini na straneh je dvignjeno (unciformni odrastki), na spodnji izrezano o Processus transfersus ▪ Predrt – foramen transfersarium → arteria in vena vertebralis o Foramen spinale ▪ Trikotne oblike o Processus spinosus ▪ Kratki in razcepljeni ▪ C7 dolg – tipen PRSNA VRETENCA (vertebrae thoracalis) 12 prsnih vretenc Th1–Th12 Medvretenčne ploščice 12 parov reber LEDVENA VRETENCA (vertebrae lumbalis) 5 ledvenih L1–L5 Corpus o Ledvičasta oblika o Sprednji del je nekoliko višji od zadnjega – kljunaste oblike Vertebralni kanal o Trikotne oblike o Ima nekoliko večjo površino kot v prsnem delu Hrbtenjača se konča približno na L1 KRIŽNA VRETENCA (vertebrae sacralis) 5 sakralnih vretenc zraščenih v trikotno kost – križnico (os sacrum) Široki sklepni površini ob straneh TRTIČNA VRETECA (vertebrae coccyx) 3 – 5 vretenc REBRA Zadaj pripeta na prsna vretenca Spredaj s hialinskim hrustancem na prsnico 7 parov – prava rebra (neposredno pripenjajo na prsnico) 3 pari – neprava rebra (posredno) 2 para – prosta rebra (končajo se v mišičju) Obdajajo prsni koš Glavni deli: Glavica (capitulum costae) Vrat (collum costae) Kot (angulus costae) je upognjen po površini Telo (corpus costae) ima na notranji strani sprednjega dela žleb Žleb (sulcus costae) – potekajo arterija, vena in medrebrni živec SKLEPI 1. Atlanto – okcipitalni (kraniovertebralni) sklep Med lobanjo in C1 Sinovialni sklep 2. Atlanto – Axialni sklep Med C1 in C2 Trije sinovialni sklepi (2 stranska in 1 posredni) Omogoča rotacijo glave 3. Costo – vertebralni sklep Sinovialni drsni sklep Med zgornjo demifaseto torakalnega vretenca in ustreznim rebrom 4. Costo – transverzalni sklep Sinovialni drsni sklep Povezuje zadajšnjo ploskev vratu rebra in sprednjo ploskev prečnega procesusa 5. Lumbo – sacralni sklep Simfiza Med L5 in os sacrum  6. Sacro – iliakalni sklep Anteriorno sinovialni sklep Posteriorno sindesmoza Med os ilium in os sacrum 7. Fasetni sklepi Sinovialni, ploski sklepi Vsak sklep obdaja kapsula (ovojnica) Med vretenčnimi loki, med zgornjimi in spodnjimi sklepnimi odrastki sosednih vretenc Dobro oživčeni (2 živca) Ob obrabi pride do hudih bolečin Intervertebralni sklep Med corpusi vretenc C2–S1 Simfize – fibrohrustančne medvretenčne ploščice – diskusi Prenašajo težo telesa MEDVRETENČNE PLOŠČICE – DISKUS Povezujejo corpuse vretenc Delujejo kot nekakšni amortizerji – šok absorber Preprečujejo drgnenje kosti – vretenc Omogočajo gibanje Različne debeline med 15 in 20 mm (v lumbalnem delu) – odvisno koliko teže mora nositi 1/5 dolžine cele hrbtenice  Jedro – nucleus pulposus o Žaletinasta hidrofilna substanca o 90% vode (delež z leti pada → ploščica se niža, postaja trda) o Brez krvnih žil in živcev Obod, ovojnica – anulus fibrosus – ovojnica narejena po slojih Prehrana preko gibanja Pritisk v medvretenčni ploščici o Med L4 in L5 enak teži telesa, ko stojimo o Pri fleksiji lahko obremenitve presegajo večkratni teži Izguba sposobnosti absorbcije Posledice: o Stanjšanje o Sploščenje o Dovzetnost za poškodbe LIGAMENTI Stabilizacija hrbtenice Zaščita medvretenčne ploščice Tri glavne skupine: o ligamentum flavum, ki je pritrjen na vsako vretence o sprednja vzdolžna vez (ALL) o zadnja vzdolžna vez (PLL) Torakolumbalna ovojnica Aktivni podsistem MIŠICE Naloge: Omogočajo gibanje Absorbcjia sil Stabilizacija trupa Stabilizatorji: Lokalni stabilizatorji o m. transversus abdominis o m. multifidus o mišice medeničnega dna Splošni stabilizatorji hrbtenice o m. obliquus thoracis o m. obliquus externus o torakalni ekstenzorji hrbtenice ▪ m. longissimus thoracis ▪ m. spinalis thoracis ▪ m. semispinalis thoracis ▪ m. latissimus dorsi Splošni stabilizatorji medenice o m. gluteus maximus in m. latissimus na kontralateralni strani o m. obliquus internus abdominis, m. obliquus externus abdominis ter adduktorne mišice kolčnega sklepa na kontralateralni strani, linea alba, m. transversus abdominis o m. gluteus medius in adduktorne mišice kolčnega sklepa na kontralateralni strani Delitev glede na funkcijo (obe vrsti sodelujeta pri gibanju hrbtenice): Iztegovalke o Pritrjene na zadnji del hrbtenice o Omogočajo vstajanje in dvigovanje Upogibalke o So pripete na medenico in rebra o Omogočajo upogibanje trupa (3) (7) Delitev glede na sloj: (5) Povrhnje – ekstrizične (4) o m. trapezius (1) (1) o m. latissimus dorsi (2) (2) o m. levator scapulae (3) (6) o m. rhomboideus major (4) o m. rhomboideus minor (5) o m. serratus posterior inferior (6) o m. serratus posterior superior (7) Globoke – intrizične o Med seboj povezujejo kosti aksialnega skeleta o Povezujejo hrbtenico z medeničnim obročem o Omogočajo stabilnost hrbtenice v različnih položajih o Vzdržujejo hrbtenične krivine  o Sodelujejo pri premikanju glave in vratu o So krajše o Imajo majhno moč o Dve podskupini: ▪ Povrhnja skupina Mišici spinotransvertalnega sistema (m. splenius cervicis in m. splenius capitis) Mišice sakrospinalnega sistema (mišica vzravnalka trupa – erektor hrbtenice) ▪ Globoka skupina Najglobje, najkrajše mišice Semispinalne mišice m. transversospinales m. multifidus m. rotatorum m. interspinales m. intertransversarii m. levatores costarum MIŠICE HRBTA Povrhnje (ekstrizične) 1. m. trapezius Velika ploščata mišica Prekriva osrednji del hrbta in vratu – razteza se navzdol od vratu po celotni hrbtenici in lateralno do lopatice Sega do zatilnice Funkcija: o Retrakcija in elevacija lopatic o Gibanje ramen o Nagib glave 2. m. latissimus dorsi Najširša mišica v telesu Razteza se od spodnjega dela hrbta do sredine, narašča se na hrbtenico in se nadaljuje v zgornji del roke Prekriva večji del stranske zadnje stene prsnega koša Skupaj z veliko okroglo mišico (m. teres major) tvori zadnjo pazdušno gubo Funkcija: o Addukcija rok o Notranja rotacija ramen o Pomožna inspiratorna in ekspiratorna mišica  3. m. levator scapulae Pod trapezasto mišico Narašča se na stranski in zadnji del vratu, povezuje cervikalna vretenca z lopaticami Sodeluje pri stabilizaciji lopatic Funkcija: o Elevacija in addukcija lopatice o Nagib in rotacija vratne hrbtenice na isti strani 4. m. rhomboideus major in minor Povezujeta lopatico s hrbtenico Funkcija: o Addukcija in notranja rotacija lopatice o Retrofleksija ramenskega obroča o Priteguje medialni rob lopatice ob steno prsnega koša → preprečuje odmik od stene prsnega koša pri potiskanju bremena naprej ali ob naslonu zgornjih udov ob podlago o Ekstenzija prsnega dela hrbtenice 5. Spinocostalni mišici m. serratus posterior superior in inferior Funkcija: o Superior: sodeluje pri vdihu, dvig prvega in drugega rebra o Inferior: sodeluje pri izdihu Globoke – povrhnja skupina 1. Mišici spinotransvertalnega sistema m. splenius capitis (jermenasta mišica glave (1) (1) m. splenius cervicis (jermenasta mišica vratu) (2) Funkcija: o Rotirata in nagibata glavo na svojo stran o Ekstendirata vratno hrbtenico o Vzravnalke glave v pokončnem položaju (portiutež (2) sili grvitacije) 2. Mišice sakrospinalnega sistema – erector spinae Cepi se v tri vzporedne stebre o m. iliocostalis o m. longissimus o m. spinalis Funkcija: o Ekstendirajo trup, vrat in glavo o Nagiba trup, vrat in glavo na svojo stran o Pomembna vloga pri vsakem koraku, spremembi položaja telesa oz. drže, pri vsakem gibu glave in trupa Globoke – globoka skupina 1. m. transversospinales Od površja proti notranjosti se razpenjajo v tri mišične plasti o mm. semispinales (semispinalne) ▪ Najdaljše (4 – 6 vretenc) ▪ Najbolj površinske ▪ Le na zgornji polovici hrbtenice ▪ Funkcija: ekstenzija, rotacija in lateralna fleksija o mm. multifidi (mnogorazcepne) ▪ Krajše (1 – 4 vretenca) ▪ Funkcija: segmentalna stabilnost hrbtenice, podpora individualno vretence med gibanjem o mm. rotatores (obračalke) ▪ Ležijo najglobje ▪ So najkrajše (1 – 2 vretenci) ▪ Funkcija: rotacija hrbtenice 2. m. interspinales Kratke, parne mišice Povezujejo trne vretenc vzdolž hrbtenice Funkcija: o Stabilizacija hrbtenice o Omejujejo prekomerno fleksijo in rotacijo hrbtenice 3. m. intertransversarii Kratke, parne mišice Povezujejo trne vretenc Funkcija: o Podpora in stabilnost hrbtenici o Preprečuje prekomerno lateralno fleksijo MIŠICE TREBUHA Pectoralis major Serratus anterior Posteriorna skupina: Linea alba m. quadratus lumborum Anteriorna skupina: Tendinous intersection (1) m. rectus abdominis (4) (4) (2) m. pyramidalis (3) m. obliquus externus abdominis (3) m. obliquus internus abdominis (2) Apponeurosis Inguinal ligament m. transversus abdominis (1)  1. m. quadratus lumborum O: 12 rabro in L1 do L3 I: črevnični greben Funkcija: o Ohranjane pravilne drže o Stabilizacija spodnjega dela hrbta in medenice 2. m. rectus abdominis Parna mišica Funkcija: o Poteza prsni koš, prsno in ledveno hrbtenico proti medenici o Povečuje posteriorni naklon medenice 3. m. pyramidalis Majhna trikotna mišica nad simfizo Funkcija: o Zategovalka bele črte 4. m. obliquus externus abdominis V zunanji plasti O: 5. do 12. rebro I: spodnja polovica črevničnega grebena Funkcija: o Fleksija prsnega koša in ledvenega dela hrbtenice o Rotacija prsnega koša o Povečuje posteriorni naklon medenice 5. m. obliquus internus abdominis V srednji plasti O: torakolumalna fascija, sprednji dve tretjini črevničnega grebena in dimeljske vezi I: 10. do 12. rebro Funkcija: o Fleksija prsnega koša in ledvenega dela hrbtenice o Rotacija prsnega koša 6. m. transversus abdominis Med širokimi mišicami najgloblje Funkcija: o Ekspiratorna mišica o Trebušna stiskalka – oblikuje spodnjo in stransko trebušno steno MIŠICE PRSNEGA KOŠA Površinske: mm. pectoralis major in minor m. serratus anterior Globoke ali notranje: Mehanika dihanja Trebušna prepona ali diafragma m. intercostales 1. m. pectoralis major (je različna za mišičastega moškega) Funkcije: o Primika zgornji ud k trupu o Dviga telo o Dviga rebra 2. m. pectoralis minor Funkcije: o Primika in spušča lopatico o Dviga rebra o Pomožna inspiracijska mišica 3. m. serratus anterior Sestavljena iz snopov Je antagonist (deluje nasprotno) rombasti mišici Funkcija: o Dviga in rotira lopatico 4. Trebušna prepona ali diafragma Med prsno in trebušno votlino Glavna vdihalka Spredaj pripeta na prsnico, zadaj na vretenca (Th12, L1–L3) Povezava z notranjimi organi Vagus – oživčuje gladke mišice dihal, požiralnik, srce in večino trebušnih organov. Dihanje – trebušno dihanje: Vdih o Polnitev pljuč o Skrčitev trebušne prepone – spusti se za 2–4 cm in poveča prsno votlino o Razširitev prsnega koša o Izbočenje trebuha – premik trebušne stene anteriono  Izdih o Sprosti in dvigne o Trebušna stena posteriorno o Iztis zraka iz pljuč ▪ Pomagajo mm. intercostales externi in medhrustančni deli mm. intercostales interni Vdih v tri smeri trupa Abdominalni pritisk Stabilizacija ledvenega dela hrbtenice Tihi (normalni) vdihi Kompresija trebušne votline Stabilizacija središča trebušne prepone »bucket handle motion« (gibanje ročaja košaric) 5. m. intercostales internal (medrebrne notranje) Skeletne mišice Izvor o Spodnji rob rebra in rebrnega hrustanca o Potekajo poševno navzdol in navzad na zgornji rob nižje ležečega rebra 11 mišic na vsaki strani Funkcije: o Dihalna in posturalna o Nadzor dihanja o Prištevamo jih med pomožne ekspiracijske mišice 6. m. intercostales externi (medrebrne zunanje) Potekajo od spodnjega roba reber navzpred in poševno navzdol do zgornjega roba nižje ležečega rebra Sprednja stena prsnega koša Pomožne inspiracijske mišice MIŠICE MEDENICE Povezujejo kosti medenice in proksimalni del stegnenice Delitev: o Notranje ▪ m. iliopsoas ▪ m. psoas minor o Zunanje ▪ Predvsem glutaealne mišice (mm. gluteus maximus, medius, minimus) 1. m. iliopsoas o m. iliacus ▪ Izvira iz lateralnih površin teles Dvanajstega prsnega Prvih štirih ledvenih vretenc Z medvretenčnih ploščic Rebrnih odrastkov ledvenih vretenc ▪ O: telesa Th12–L5 in diskusi ▪ I: trochanter minor o m. psoas major ▪ O: fossa iliaca ▪ I: trochanter minor Najgloblja mišica Povezuje: o Hrbtenico z nogami o Medenico z zgornjim in spodnjim delom telesa hkrati Funkcije: o Omogoča fleksijo in lateralno fleksijo trupa o Uravnava držo, ravnotežje, fleksibilnost, moč, gibljivost klepov in delovanje organov o Telo drži v pokončnem položaju o Omogoča dvig nog o Stabilizira hrbtenico o Zagotavlja podporo trupu 2. m. psoas minor O: Th12–L1 ter diskus med njima I: tetiva je pripeta na iliakalno fascijo Funkcija: o Vleče hrbtenico navzpred 3. m. gluteus maximus Najširša in najmočnejša mišica te skupine O: zunanja površina črevnice, križnice, trtice in ligamentum sacrotuberale I: tractus iliotibialis fasciae latae ter tuberositas glutea femurja Funkcija: o Nagib medenice nazaj (retroverzija medenice) 4. m. gluteus medius O: zunanja stran črevnice, črevnični greben, SIAS in glutealna fascia I: trochanter major Funkcija: o Vzdržuje telesno ravnotežje med stojo na eni nogi o Preprečuje zvrnitev medenice na nasprotno stran  5. m. gluteus minimus O: zunanja površina črevnice I: trochanter major Funkcija: o Stabilizira stegnenico Nadzorni podsistem HRBTENJAČA (medulla spinalis) Predstavlja glavni refleksni center in povezovalno pot med možgani in telesom. Leži v hrbtenjačnem kanalu, ščitijo jo vretenca Naloga: o Prenos živčnih impulzov iz perifernega živčnega sistema do možganov in v obratni smeri Je del centralnega živčevja, lahko rečemo celo, da je nekako podaljšek možganov, ki jo prav tako sestavlja: o sivina (živčne celice = nevroni) o belina (živčne niti, živci = aksioni) o Razlika v zgradbi med možgani in hrbtenjačo je v legi sivine, ki je ▪ pri možganih na površini (možganska skorja) in le deloma v globini (možganskega jedra) ▪ pri hrbtenjači, ki se začne že v lobanji, pa v sredini Zanimivost je, da se ena živčna celica razteza o Od možganske skorje do organa, ki ga oživčuje (dolžina 2 metra) ali o do druge živčne celice v možganih, hrbtenjači ali ponekod ob organih. Hrbtenjača je krajša od hrbtenice, konča se nekje v višina L1 in sicer tako, da se vretenasto zoži. Ovojnice: Ovijajo jo tri hrbtenjačne ovojnice: o dura mater spinalis o arachnoidea spinalis o pia mater spinalis  1. Dura mater Trda možganska opna Predstavlja najbolj zunanjo ovojnico Sega do S2 (notranji list) Sestava o Duralna vreča (notranji in zunanji list) o Ekstraduralni oz. epiduralni prostor ▪ Maščobno tkivo ▪ Cauda equina ▪ Bogati venski pleteži 2. Arachoidea Prilega se notranjemu delu duralne vreče Subduralni prostor Avaskularna membrana Subarahnoidalni prostor (med arachnoidea in pia mater) – likvor Cisterna lumbalis 3. Pia mater Najbolj notranja ovojnica Žilnica – vsebuje žile Sega do L2 Tesno se prilega o Hrbtenjači o Hrbtenjačnim koreninam o Spinalnim živcem Živci: 31 parov spinalnih živcev Razdeljeni po regijah o 7 vratnih vretenc in 8 vratnih živcev, o 12 prsnih vretenc in 12 prsnih živcev, o 5 ledvenih vretenc in 5 ledvenih živcev, o 5 križničnih vretenc, ki so zrasli v eno kost (križnico) in 5 križničnih živcev, o 1–3 kokcigealnih vretenc in 1 kokcigealni živec  Izstopajo pod vretenci posteriorno, ob strani corpusa »Konjski rep« (cauda equina) Velikost medvretenčnih odprtin se kavdalno manjšajo, debelina spinalnih živcev se kavdalno veča → tveganje za utesnitev L5 najdebelejši – medvretenčna odprtina najožja → največ težav Naloge: o Oživčujejo kožo, sluznico, mišice za gibanje o Prevajajo ukaze (motorični živci) o Prevajajo podatke o občutkih pri dotiku, toploti, bolečini; (senzorični živci) iz površine telesa in organov, ki jih oživčujejo motorični živci, k možganom Avtonomni živčni sistem: Simpatični – pospešuje procese: o Center za simpatik ▪ prsno-ledveni del (Th10–L1) ▪ v pomožnih centrih (obhrbteničnih skupkih živčnih celic = paraventralni gangliji) Parasimpatični – zavira procese: o Center v hrbtenjači ▪ visoko v cervikalnem delu pod možgani ▪ v lumbalnem delu (L2–L4) ŽILE Arterijska preskrba vretenc Vratna vretenca o a. vertebralis o a. cervicalis ascendens Prsna vretenca o a. intercostales posterores Ledvena vretenca o a. subcostalis o a. lumbales Križna vretenca o a. iliolumbalis o a. sacrales laterales Arterijska preskrba hrbtenjače Hrbtenjača o Preko horizontalnih (spinalnih) in vertikalnih vej omenjenih arterij Spinalna veja o Vstopa skozi intervertebralni foramen o Sprednja in zadnja radikularna arterija o Vzdolž hrbtenjačnih korenin o Segmentalne medularne arterije ▪ Vaskularizirajo hrbtenjačo ▪ 8 ventralno in 12 dorzalno o a. segmentalis medullaris magna ▪ Vaskularizira 2/3 hrbtenjače Vertikalne arterije o a. spinalis anterior ▪ Tvorita obe vertebralni arteriji → a. spinalis posterior dexter et sinister Sprednja segmentalna medularna arterija se poveže z a. spinalis anterior Zadnja segmentalna medularna arterija se poveže z a. spinalis posterior  TELESNA DRŽA Drža predstavlja način držanja telesa in medsebojni odnos posameznih delov telesa. Telesu omogoča: o Pri stoji uporabi najmanj obremenitve o Pravilno medsebojno delovanje sklepov, mišic in kosti o Pokončno hojo Individualna značilnost posameznika Spreminja se z rastjo, starostjo in čustvenimi stanji, preko dneva (časovno) Anatomski in psihofizični dejavniki Evolucija Pokončna drža nastajala skozi evolucijo človeka Iz štirinožne na dvonožno hojo: o Polna iztegnitev v kolkih o Postopen nagib medenice skupaj s križnico ▪ Posledica: postopno oblikovanje funkcionalnih antero-posterionih krivin hrbtenice Fiziološke krivine hrbtenice Hrbtenica, gledana anteriorno je ravna iz sagitalne ravnine v obliki dvojne črke S Dve vrsti krivin gledano iz sagitalne ravnine: o Lordoza – konkavna o Kifoza – konveksna Regije o Cervikalna lordoza o Torakalna kifoza o Lumbalna lordoza o Sakralna kifoza Pomen krivin: Blažilec (»amortizer«) Delujejo zaščitno na obremenitev hrbtenice Krivine omogočajo več sile in elastičnost Zmanjšane krivine: Povečana obremenitev hrbtenice Hitrejša obraba Posledica: različna bolezenska stanje hrbtenice CERVIKALNA HRBTENICA Vrat – cervikalna lordoza Od vratu do lopatic; C1–C7 Normalna ukrivljenost 30 – 40° Gibi v vse smeri TORAKALNA HRBTENICA Prsna hrbtenica – kifoza Normalna ukrivljenost 20 – 45° Hiperkifoza: > 45° Hipokifoza / flat back: < 20° LUMBALNA HRBTENICA Ledvena hrbtenica o Ukrivljenost anteriorno – lordoza Fiziološka ukrivljenost 20 – 40° Če ledvena lordoza ni znotraj stopinj ni nujno da je patološka ukrivljenost SAKRALNA HRBTENICA Sakralna kifoza / naklon medenice o Ukrivljenost posteriorno Fiziološki naklon 60° Telesna drža pri odraslem Kaj je dobra telesna drža? – Stanje mišičnega in skeletnega ravnotežja. Prsni del v položaju da omogoča dihanje Enostaven prenos sile telesa Dejavniki, ki vplivajo na držo: Nepravilna telesna drža → funkcionalne motnje (neravnovesje tonusa v mišicah) Starost Psihološki faktorji Fiziološke spremembe v nosečnosti Fiziološki in patološki faktorji Poklicni faktor Rekreacija Okolje Socialni in kulturni faktorji POLOŽAJ GLAVE Glava uravnotežena z minimalnim mišičnim naporom – minimalno obremenjuje vratne mišice o Težiščnica: ▪ Skozi ušesno mečico (sagitalna ravnina) ▪ Skozi sredino glave (frontalna ravnina) o Fiziološka lordoza Vpliv drže torakalnega dela o Povečana torakalna kifoza → povečana cervikalna lordoza – glava se nagne naprej in navzdol POLOŽAJ RAMEN, ROK IN LOPATIC Odvisen od položaja lopatic in prsnega dela hrbtenice Dobra drža → lopatici se prilegata prsnemu delu Med lopaticama povprečje 10 cm Štrleče lopatice vplivajo na ramenski obroč, kar privede do raznih poškodb POLOŽAJ MEDENICE Fiziološka lordoza Položaj medenice glede na stegnjenico Nagib medenice naprej → patološka lordoza Nagib medenice nazaj → raven hrbte (flat back) POLOŽAJ KOLENSKEGA IN KOLČNEGA SKLEPA Stabilen položaj kolenskega sklepa o Koleno v ekstenziji, tibia in fibula poravnani s femurjem, stopala v nevtralnem položaju Stabilen položaj kolčnega sklepa o Femur v ekstenziji (ravno navzdol iz medenice), v rahli abdukciji in notranji rotaciji, prsti naprej, teža je enakomerno porazdeljena Vsak premik v kolku in kolenu → nestabilnost drže Težiščnica o Malo za kolčnim sklepom o Malo pred kolenskim sklepom o Malo pred gleženjskim sklepom o Skozi vrh stopalnega loka Kot med golenjo in stopalom 90° Dorzalna fleksija gležnja pri iztegnjenem kolenu je cca 10° Oddaljenost pet cca 8 cm Sprednji del stopala od sagitalne ravnine odmaknjen 8 – 10° (zunanja rotacija stopala) Telesna drža otrok Novorojenček → zmerno kifotično ukrivljena hrbtenica Cervikalna lordoza (dvigovanje glavice) Lumbalna lordoza→ starost 6 – 12 mesecev Stoja in hoja → oblikujejo se naravne antero-posteriorne krivine značilne za odrasle Večanje nagiba medenice od 2. do 6. leta Značilen poudarjen trebuh, do 12. leta izzveni Štrleče lopatice – zgodnje šolsko obdobje Povečanje ledvene krivine okrog 9. leta Dejavniki, ki vplivajo na držo: Pri razvoju drže vplivajo starš, učitelji Telesna teža o Pretirana telesna teža – dodatno breme o Prizadene sklepe v križu in kolkih ▪ Občutljivost na nateg vezi ▪ Težave z medvretenčnimi ploščicami o Oslabitev trebušnih mišic (težje podpirajo hrbtenico)  Prehrana o Vpliva na rast o Deformacije zaradi rahitisa (pomanjkanje vitamina D3) o Po končani rasti prehrana nima več toliko vpliva na telesno držo Okvare, bolezni in invalidnost o Prva skupina ▪ Telesne okvare, katerih ni mogoče odpraviti z zdravniško pomočjo ali operacijami ▪ Okvare vida, sluha, skeleta (npr. izpah kolka) in živčno-mišične okvare (npr. poškodba brahialnega pleteža) o Druga skupina ▪ Okvare, ki same po sebi postanejo velik potencial za razvoj deformacij Če jih spremljamo in zdravimo (če se da), jih lahko omilimo o Tretja skupina ▪ Invalidnost (npr. amputacija noge) Dejavniki okolja o Stol, miza, postelja o Sedenje ▪ Obe stopali sta na tleh, kot v kolenih 90° ▪ Previsok sedež → izguba podpore na nogah ▪ Prenizek sedež → boki in kolena so preveč skrčena ▪ Stol dovolj globok ▪ Naslon stola mora podpirati otrokov hrbte, za nekaj stopinj nagnjen nazaj ▪ Zgornji rob mize v višini komolcev Razvojni dejavniki o Otroci so v fazi razvoja veliko bolj gibljivi od odraslih o Nepravilnosti se pojavijo zaradi odraščanja in se pojavijo same od sebe o Korekcija nepravilne drže ne glede na leta o Pojav atipične drže ▪ Atipično držo je težje popraviti ko nepravilno držo Različna hitrost razvoja telesnih struktur od rojstva do zrelosti o Razvoj na začetku hiter, sčasoma se upočasni o Rast mišičnega sistema ne sledi rasti kostem o Občutljivost sklepov Telesna aktivnost o Tekmovalni športi o Tek in hoja nimata vpliva o Športi s ponavljajočimi nesimetričnimi gibi lahko privedejo do nepravilne drže Psihosomatski dejavniki o Psihična labilnost o Psihosomatski dejavniki o Povečanje telesne teže – sprememba v odnosih o Mlahava drža – značilna za pomanjkanje življenjskih ciljev ali dobrih vzorov pri mladostnikih ▪ Sporočajo svoj odpor do družbe, ki ji nočejo pripadati Nepravilnosti Nepravilna drža je statična drža, ki poveča obremenitev sklepov. Strukturna sprememba ali deformacija Vzroki za spremembo drže: o Togi oz. hipermobilni sklepi o Šibke/skrajšane ali raztegnjene mišice o Telesna neaktivnost Posledice spremembe drže: o Nastanek patologije o Deformacije Vzroki: Ponavljajoče manjše obremenitve Stalne nenormalne obremenitve Nepravilno delovanje mišic Posledice: Deformacije Obraba sklepnih površin Nastanek osteofitov (kostnih izrastkov) Mehka tkiva, šibka, raztegnjena SAGITALNE (antero-posteriorno) Nenormalne antero-posteriorne krivine Kompenzatorne nepravilnosti antero-posterionih krivin o Flat back – premajhen nagib medenice o Sway back – nazaj nagnjen hrbet o Okrogel hrbet LATERALNE Drža z lateralnimi krivinami o Razlika med skoliozo in telesno nepravilno drže – pri skoliozi so rotirana vretenca, obrabljene strukture o Krivina izgine pri stoji na eni nogi ali predklonu – funkcionalna nepravilnost o Vzroki: ▪ Različna dolžina sp. udov Prilagojeni lateralni odklon hrbtenice o Krivina izgine pri ležanju o Vzroki: ▪ Bolečina, vnetja GIBI HRBTENICE Obseg giba je v različnih delih hrbtenice različen. Odvisen je od: Površina fasetnih sklepov Orientacija fasetnih sklepov Višina medvretenčne ploščice (glede na višino vretenca) Med posameznimi vretenci so gibi zelo majhni, če se sešteje med segmenti je hrbtenica zelo gibljiva. Osi gibanja Hrbtenjača v nevtralnem položaju. CERVIKALNI DEL Vse smeri: Fleksija: 0 – 60° Ekstenzija: 0 – 75° Lateralni odklon: 0 – 45° Rotacija: 0 – 80° TORAKALNI DEL Th1–Th6: manjši obseg fleksije in ekstenzije, zaradi reber in oblik fasetnih sklepov Th9–Th12: večji obseg fleksije in ekstenzije, zaradi oblike fasetnih sklepov (so bolj narazen) Vsi gibi: Fleksija: 0 – 50° o Fleksija od Th1–Th12 = 35° o Anteriorni nagib vretenca, poveča se razdalja med zadnjimi trni, zmanjša pritisk na male sklepe, odpre se intervertebralni foramen, zoži hrbtenični kanal, diskus potisnjen posteriorno, kompresija anteriornega longitudinalnega lig. o Omejitev fleksije: ▪ Rebra ▪ Napetost posteriornih lig. ▪ Orientacija inferiornih fastenih slepov Ekstenzija: 0 – 45° o Ekstenzija od Th1–Th12 = 25° o Nagib in translacija vretenca posteriorno, zmanjša se razdalja med zadnjimi trni, povečan pritisk na malih sklepih, zmanjšanje foramna, zoženje intervertebralnega kanala, diskus potisnjen anteriorno o Omejitev ekstenzije: ▪ Približevanje processusov spinosusov ▪ Orientacija fasetnih sklepov  Lateralni odklon: 0 – 40° o Od Th1–Th12 = 25° o Telo vretenca se nagne v stran, poveča se razdalja med stranskimi trni, poveča se razdalja na konkavni in zmanjša na konveksni strani, pritisk povečan na konkavni in zmanjšan na konveksni strani o Pride tudi do rotacije ▪ Zvitje rebra (omejuje lat. fleksijo) Rotacija: 0 – 30° o Od Th1–Th12 = 30° o Rotacijo spremlja zvitje para reber, posteriorni del rebra na stran v katero se vretenca rotirajo postane konveksno, anteriorno se splošči o Količina rotacije odvisna od tega, koliko se rebro lahko splošči o S staranjem se količina rotacije zmanjšuje o Omejujejo: ▪ Rebra LUMBALNI DEL Fleksija, ekstenzija, lateralni odklon in zelo malo rotacije Izjema L5 – možno izvajanje v vse smeri (najdebelejša medvretenčna ploščica) Fleksija: 35° – 52° Anteriorni nagib vretenca in malo translacije, poveča se razdalja med trni, zmanjšan pritisk na malih fasetnih sklepih, odpre se intervertebralni foramen, zoži hrbtenični kanal, povečana napetost posteriornih vezivnih tkiv, kompresije anteriornega dela diskusa Ekstenzija: 15° – 29° Vretence nagne posteriorno, v isti smeri translacija vretenca, zmanjša se razdalja med zadnjimi trni, prenos teže obremenitve je iz medvretenčne ploščice na fasetne sklepe, povečan pritisk na fasetnih sklepih, zoži se intrevertebralni foramen, zmanjša se napetost posteriornih tkiv, disk potisnjen anteriorno Lateralna fleksija: 16° – 25° Omejena Telo vretenca se nagne vstran, poveča se razdalja med stranskim trni na konveksni in zmanjša na konkavni strani, pritisk na malih sklepih je zmanjšan na konveksni in povečan na konkavni, intervertebralni foramen je na konveksni stani odprt in zožen na konkavni, diskus je potisnjen proti konveksni strani Rotacija: Center rotacije posteriorni del medvretenčnega diksa Kompresija kontralateralnega fasetnega sklepa Premik centra rotacije proti stisnjeni faseti Velike strižne sile na diskus (prevelika rotacija → poškodba diskusa) SILE, KI DELUJEJO NA HRBTENICO TLAČNE SILE Zaradi gravitacije Hoja, tek, mišične kontrakcije NATEZNE SILE Majhno vlogo na hrbtenico Pri fleksiji: sprednji del diskusa upora tlačnim silam, posterioni ligamenti napeti in diskus razbremenjen STRIŽNE SILE Dvigovanje bremen Izpadni korak, počep, sedenje TORZIJSKE SILE Rotacija trupa Stoja Vzravnana drža telesa, hrbtenica pod neprestanim delovanjem sile teže. Sila teže – pravokotno na podlago: Sili telesa vretenc enega k drugemu Sila teže zg. telesa je vedno enaka Sila, ki pritiska na medvretenčno ploščico L4–L5 je enaka teži telesa Deluje na medvretenčno ploščico: o Kompresijska sila o Strižna sila KOMPRESIJSKE SILE Pravokotno na podlago Potiskajo vretenca skupaj vzdolž njihove vzdolžne osi Hrbtenica dobro prenaša Delovanju se upirajo vezi (med loki sosednjih vretenc) in medvretenčne ploščice STRIŽNE SILE Medvretenčna ploščica kot telo na klančini Večji nagib – večja komponenta strižne sile → večji kot je naklon večje tveganje za zdrs vretenca NAVOR Dva navora – pojavita se zaradi kompresijskih sil o Navor sile teže zgornjega dela telesa (upogib telesa naprej) o Nasproti delujoči navor sile obhrbteničnih mišic Produkt sile in ročice ( 𝑁 = 𝐹 × r ) Odvisen je od ročice, preko katere deluje sila teže zg. telesa Večja ročica → večji moment Najmanjša ročica v lumbalnem delu je pri povsem izravnani pokončni drži Obremenitve pri sključeni drži se povečajo do 50% Sedenje Večja obremenitev Premik hrbtenice nazaj, težiščnica naprej Povečanje ročice → povečanje navora – večji navor obhrbteničnih mišic Vsota obeh navorov višja → večja obremenitev hrbtenice Učinki pokončnega sedenja na IV disk: (1) (1) Povečanje medsklepnega pritiska. (2) (2) Upogibanje ali pretrganje končne ploščice. (3) (3) Zožitev dika in nastanek anteriorne izbokline. (4) Zmanjšanje ali sprememba kota diska. (4) (5) Posteriorni ali postero-lateralni zdrs diska. (5) Pravilno sedenje: Nekoliko nagnjeni nazaj Ledveni del hrbtenice podprt – hrbtenico potisnemo naprej (pritisk v medvretenčni ploščici (L4–L5 enak 150% teži človeka) Če sedimo, da se nagnemo naprej, ledveni del hrbtenice porinemo nazaj, glavo naprej → povečamo obremenitev v medvretenčni ploščici (L4–L5) na 200% telesne teže Ležanje Najmanj obremenitve Pritisk znotraj medvretenčne ploščice → stalna napetost tenzije v mišicah in vezeh o L4–L5 = 1/4 telesne teže Zmanjšanje obremenitev: o Pokrčenje nog v kolenih Prisilna drža Velika obremenitev Bolj nagnjeni naprej → večje kompresijske in strižne sile Povečana ročica, preko katere deluje sila teže zg. dela telesa → večji navor Večja teža bremena → večja ročica → večji dodatni navor, ki deluje s sprednje strani hrbtenice → bolj je obremenjena Da telo vzdržuje v prisilnem položaju, morajo z bistveno večjo silo delovat obhrbtenične mišice → večji mišični navor Pri likanju, pomivanju posode sila na medvretenčno ploščico med L4–L5 2-kratnik telesne teže Stranski navori – ko se v prisilni drži držimo še v stran →dodatne obremenitve strani hrbtenice v katero smo nagnjeni Pomembno: Pri vseh delih stojimo čimbolj pokončno Skušamo dobiti čim boljši položaj → obremenitev hrbtenice manjšamo BOLEČINA – PATOLOGIJA VZROKI Prvi znak, da se nekaj dogaja Vzroki za bolečino: o Degenerativni procesi (najpogosteje) o Vnetne bakterijske in nebakterijske bolezni o Metabolne bolezni (rahitis, osteoporoza) o Kronične preobremenitve o Poškodbe hrbtenice o Tumorji o Prirojene nepravilnosti o Nevrološki vzroki o Neznani vzroki – idiopatski Cervikalgija Bolečina v predelu vratu → ostra, zbadajoča, topa, ki ne popusti Simptomi o Toge mišice o Spazmi o Oteženo gibanje vratu o Glavobol o Vrtoglavica o Slabost Vzroki o Slaba, prisilna drža → posledica drže v službi za računalniki, telefoni o Poškodbe (nihajne poškodbe, avtomobilske nesreče, kontaktni športi) o Mišični stres o Bolezni (artritis, osteoporoza) → posledično degenerativne posledice na hrbtenici o Vnetja Lumbalgija Ena izmed najbolj pogostih težav Bolečina v križu, locirana v predelu ledvene hrbtenice Lahko se širi v glutealni del Spontano izzveni (nekaj dni 2-3 tedne) Lumboishialgija – »išias« Draženje živčnih korenin med vretenci L5 in S1 Znaki ne glede na vzrok vedno enaki: o Bolečina po zadnji strani noge od križa do prstov o Jakost različna (blaga do zelo huda, lahko nepokretnost) o Mravljinčenje po celi nogi o Slabši občutek na dotik po zunanjem delu noge in celem stopalu o Oslabela moč mišic stopala o Hoja po peti in prstih – popuščanje stopala (ne morejo hodit po prstih) o Posledica padajoče stopalo  Vzroki o Izbočen disk o Hernia diska o Piriformisov sindrom o Poškodba o Zdrs medvretenčne ploščice o Spondiloza STARANJE Staranje je proces Biološke spremembe – funkcijske spremembe Vpliv staranja – psihofizično stanje Neusklajenost, nestabilnost in omejenost Degenerativne spremembe – proces staranje in obrabljanja o Spremembe, ki se z leti življenja dogajajo na kostnem (hrustanec, kost), mišičnem (mišice, vezi) in živčnem sistemu o Staranje hrustančnih površin in ostalih struktur (kosti, mišice) Po 20. letu življenja – zaradi statičnega načina življenja Problematična struktura hrustanec Anteriorno: medvretenčna ploščica Posteriorno: faseta sklepa (hrustanec – ko se obrabi zelo boli) Najbolj obremenjene strukture: ledveni in cervikalni del hrbtenice PATOLOGIJA Fasetni sindrom Znaki o Z ali brez referenčne bolečine (cervikalni del) o Zmanjšana gibljivost hrbtenice Vzroki o Degenerativne spremembe fasetnih sklepov – obraba hrustanca o Spondiloartropatije, okužba, hrustančna tuberkuloza, sinovialna cista, poškodba Eden najpogostejših virov kronične bolečine (predvsem v križu: 15 - 45 %) RTG edini način odkrivanja Fasetni sindrom velikokrat nediagnosticiran Ni značilne klinične slike (manualni funkcijski test) Diskus hernija Degenerativni proces – najšibkejša struktura je sklepni hrustanec Do 20. leta se gradi, po 20. letu propada Najpogosteje težave na nivoju L4–L5 in L5–S1 (največ obremenitev) Prenos teže na fasetne sklepe → pospešena obraba o Hernija in bolečina na fasetnih sklepih Več stopenj Predstopnja o Anularna fisura – razpoka o Razmik med anularnimi vlakni oz. razmik med anluralnimi vlakni in njihovimi povezavami na vretence Hernija medvretenčne ploščice Fisure: Koncentrične – koncentrična smer Radialne – navpično / poševno Transverzalne - horizontalno Mehko jedro diskusa- dinamični amortizer ledvenega segmenta Hernija: o Zmanjšana hidracija želatinaste sredice ali majhne razpoke (fisure) vezivnega obroča → uhaja želatinozna sredica Izbočenje medvretenčne ploščice – hernija diska Dejavniki tveganja: o Nenaden gib o Dvigovanje težkih bremen o Poškodba hrbtenice pri padcu Vzdolž cele hrbtenice C4–C5 šibkost deltoidne mišice in zgornjega dela roke C5–C6 šibkost mišice biceps in ekstenzorja zapestja, bolečina v rami, odrevenelost in mravljinčenje, izžareva navzdol do dlani po palčevi strani L4–L5 šibkost palca na nogi, lahko tudi gležnja, mravljinčenje in bolečina na zgornji strani stopala L5–S1 šibkost pri stoji na prstih, mravljinčenji in bolečina, ki izžareva navzdol v podplat in zunanjo stran stopala STOPNJE 4 napredujoče oblike PROTRUZIJA DISKA 1. stopnja Izbočenje tkiva ploščice med vretenci Do 25 % osnovne medvretenčne ploščice preko roba apofize Anularna vlakna nepretrgana Jedro diska zdrsne v vezivni obroč Vezivni obroč ne poči – zadrži jedro v sebi PROLAPS DISKA 2. stopnja Predrt skoraj cel vezivni obroč EKSTRUZIJA DISKA 3. stopnja Izbočena večja količina tkiva Vezivni obroč je predrt Jedro zdrsne v epiduralni prostor Pojavi ob nepravilno zdravljeni protruziji in prolapsu SEKVENCIJA DISKA 4. stopnja Vezivni del diska ni več v stiku z jedrom – zapusti diskus Prosti fragmenti (vezivni del diska) Nujno operacija Ukrepi Omejiti pretirano ekstenzijo in fleksijo trupa Idealno poravnan nevtralen položaj Odsvetuje se krepitev m. iliopsoas in m. rectur abdominis Cervikalna radikulopatija Utesnitvena motnja v vratnem delu Nevrološke motnje o Bolečina v vratu in vzdolž zgornje okončine o Oslabela moč mišic o Sprememba refleksov o Motnje senzorike v zgornji okončini o Običajno enostransko Vzrok o Protruzije cervikalnega diskusa (akutne / kronične) o Cervikalna foraminalna stenoza o Stenoza cervikalnega kanala Najpogosteje prizadeti korenini C6 (nivo C5–C6) in C7 (nivo C6–C7) *anatomija skeletni in nevrološki nivo* Lumbalna radikulopatija Lumbalna najpogosteje v območju L4–L5 in L5–S1 Pritisk na živčne korenine o Pritisk lateralno - išias o Pritisk v hrbtenični kanal – sindrom konjskega repa Posledice o Atrofija mišic o Parastezije v distalnih delih o Nevrološki izpadi Zdravljenje o FT in OP ▪ Konzervativno najmanj 6 do 12 tednov o Kirurško ▪ Kadar po 12 tednih ne izzveni → ponovni pojav po petih letih, odsvetovano v mladosti radikulopatija – zaradi protruzije diska pride do okvare živčne korenine (pritisk nanjo); cervikalna in lumbalna Spondiloza Degenerativne spremembe na vretencu (vratna in ledvena hrbtenica) in malih hrbteničnih (fasetnih) sklepih Kronične Po 40.-50. letu Ni možno preprečiti, lahko omilimo Vzroki Dolgotrajni nepravilni položaji o Do premika jedra diskusa ne pride Vnetja Poškodbe Preobremenitve – prevelika teža Genetika Posledica obrabe Tvorba osteofitov (izrastkov) na vretencu o Lahko v hrbtenični kanal – zožitev (stenoza) Bolečina pri ekstenziji o Slabše pri dolgotrajni hoji in stoji, pri sedenju je manj bolečin Zatrdelost mišic Izguba sklepnega prostora Drgnjene vretenc med seboj Kostni blok – vretenca se zrastejo skupaj Bolečina Aksialna bolečina (najpogostejša) – vrat, zatilje, ramena Radikulopatija – radikularna bolečina širi se iz vratu v zg. ekstremitete Mielopatija (izražena nevrološko) – v sp. ekstremitete Oskrba Omejitev gibov v prizadetem delu hrbtenice o Do 2 tedna, da ne pride do atrofije mišic Gretje o Mehka, bombažna ortoza – prepreči hipotermijo Krepitev mišic (fizioterapija) o Izometrične vaje Stenoza Zožitev hrbteničnega kanala zaradi kostnih izrastkov Simptomi o Bolečine (manjše pri fleksiji trupa) o Mravljinčenje o Slabši občutki o Oslabelost v nogah Nevrogene klavdikacije – med hojo bolečine v ritnici, otopelost ali omrtvelost nog, mravljinčenje ali električne senzacije po nogah, trup gre v predklon Spondiloliza Kostni defekt ali stresna reakcija (zlom) vretenca Zlom med zgornjim in spodnjim pars interartikularis vretena Vzroki Pogosti padci v 1. in 2. letu Genetski vzroki Pojav V času intenzivne rasti (11-14 let, večinoma deklice) → poškodbe Pojavnost Mes 3-7 % Specifične dejavnosti (gimnastika, ekstremni športi) 7-21 % Simptomi Bolečina v spodnjem delu hrbta Dejavniki tveganja Družinska anamneza (do 3 rodove) Ponavljajoče se poškodbe Povečana lordoza z inkvinacijo medenice Nepopolni razvoj hrbtenjače (spina bifida occulta) Športne dejavnosti, ki zahtevajo stalno prekomerno ekstenzijo hrbtenice (gimnastika, nogomet, dvigovanje uteži) KLASIFIKACIJA PO TOKUSHIMI Temelji na radiografskih študijah Opredeljena je o Akutna (zgodnja) ▪ Tanka razpoka o Progresivna ▪ Zlom, ravni robovi o Terminalna (kronična) ▪ Zlom, zaobljeni robovi ▪ Sklerotične spremembe Če se proces nadaljuje se lahko pojavi: Spondilolisteza Omejena mobilnost in neaktivnost Povečanje telesne teže zaradi neaktivnosti Izguba kostne gostote Izguba mišične moči Izguba prožnosti Trajna poškodba živcev Kronične bolečine v hrbtu Otrplost, mravljinčenje ali šibkost v nogah Stiskanje živcev, ki povzroča težave pri nadzoru črevesja ali mehurja Konzervativno zdravljenje Fizioterapija (krepitev mišic) Ortoza za stabilizacijo in omejitev gibanja lumbosakralnega predela Spondilolisteza Napredovanje spondilolize Zdrs zgornjega vretenca glede na spodnje vretence Prevalenca približno 6 %, odvisno od starosti in narodnosti KLASIFIKACIJA PO MEYERDINGU Pet stopenj: I. stopnja: zamik do 25 % (velikost korpusa vretenca) II. stopnja: 25-50 % III. stopnja: 50-75 % IV. stopnja: 75-100 % V. stopnja: v celoti – spondiloptoza (redko) Spondiloptoza – boleče in prihaja od nevroloških izpadov KLASIFIKACIJA PO WILTSE-JU V klinični praksi iz leta 1969 Pet tipov s podtipi: Displastični tip Vretence o Trapezoidne oblike o Lahko ni vretenca L5 in lamine S1 o Spremembe lumbosakralnih faset Posledica anomalije zg. sakruma in arkusa L5 Nevralni lok je normalen Sindrom kavde equine – spremenjen položaj malih sklepov Dvakrat pogostejša pri ženskah Ishemični tip Defekt se nahaja v interartikularinem delu vretenca Tri podtipi o Spondilolitični (najpogostejša) o Z raztezkom pars interartivularis o Akutni travmatski zlom pars interartivularis Vzroki Preobremenitve pars interartivularisa Povečana lumbalna lordoza Atletske aktivnosti Pojavnost Pri starosti 6 let ,4, % Pri 14 let kot pri odraslih 6-7 % Progresija 40 % progresije ni 40 % je progresija minimalna 20 % pomik vretenca do 15 mm Degenerativni tip posledica degenerativnih sprememb medvretenčne ploščice in fasetnih sklepov Anterolisteza (zdrs naprej) ali retrolisteza (zdrs nazaj) Stenoza spinalnega kanala, redkeje segmentna nestabilnost 5-krat pogosteje pri ženskah kot pri moških Kombinacija klavdikacijske bolečine v nogah in mehanične bolečine v križu Travmatični tip Zelo redka Nastane pri hudih poškodbah (padec z višine, prometne nesreče) Imobilizacija Hangman's fracture – C2 o Pri obešanju Patološki tip Pri metastazah, osteopetrozi in po operativnih posegih Večja incidenca tudi pri nevromišičnih boleznih (mielomeningokela, CP – spastična diplegija) Telesna drža Blagi zdrs: premik v eni ravnini Pri višjih stopnjah (> Meyerding II): tudi rotacija telesa vretenca Posledica Izguba fiziološke lordoze in nastanek kompenzatorne kifoze Kompenzacija klinična slika »drža smučarja« o Hiperekstenzija ledvene hrbtenice o Sagitalna rotacija križnice Kar privede do o Fleksije v kolku in fleksije v kolenih (napol pokrčena) o Napeta muskulatura, nelagodje o Bolečina v nogah (pri hoji in dolgočasni stoji) Zdravljenje Ortoze – omilijo ali izničijo simptome o Omejitev hiperekstenzije lumbalnega dela hrbtenice o Omejitev skakanja, teka, fleksije in ekstenzije trupa, dvigovanje težkih bremen Serijske ortoze (toge ortoze) – tritočkovni pritisk o Ni učinkovita pri kroničnih dvostranskih zlomih Cilj o Hitrejša odprava simptomov s preprečevanjem napredovanja stresnega zloma v pravi zlom Čas nošenja ortoze o Ni podana v literaturi o Določi ha zdravnik (on nosi odgovornost) o Od 3-6 mesecev, dokler simptomi ne izzvenijo Operativni poseg če konzervativno zdravljenje ni uspešno POŠKODBE Pri padcih na hrbte, glavo, zadnjico in noge, močnih udarcih v glavo ali neposredno v hrbtenico, nenadni močni sunki glave Posamezna poškodba o Vretenca o Medvretenčne ploščice o Vezi o Mali sklepi o Kombinacija vsaj dveh komponent Prikrite poškodbe Poškodba živčevja – nevrološki izpadi Od otroštva do pozne starosti Letno je operiranih 100-115 bolnikov Najpogosteje poškodovano L1 (skoraj 40 %) Občutljiv cervikalni del Zvin Zvin med vretenci oz. njihovimi sklepi Nastane pri gibu hrbtenice preko fiziološke meje o Pride do natega ali natrganja vezi, ki sklep stabilizirajo Najpogostejša poškodba – 11 % vseh poškodovancev (skoraj 9000 letno) Imobilizacija odvisna od časa pojava bolečin in omejene gibljivosti CERVIKALNI DEL Gib vratne hrbtenice prek fiziološke meje »Whisplash« mehanizem nihajne poškodbe pri padcih, športu, prometni nesreči… Nateg vratnih mišic in medvretenčnih vezi → zvin vratne hrbtenice Simptomi (običajno se pojavijo po enem dnevu) Bolečina v vratu ali zatilnem delu glave Boleč je pritisk na trnaste odrastke vratnih vretenc Lahko so prisotne pekoče bolečine med lopaticama Gibljivost vratu je omejena (zaradi bolečin) Premiki glave so počasni Krč mišic (prepreči gibanje in se zaščiti pred dodatnimi poškodbami) Lahko občutki mravljinčenja v zg. udih TORAKALNI DEL Izredno redka poškodba, vsako leto le nekaj posameznikov Možen le v predelu Th9 do Th12 Bolečine v prsnem delu hrbtenice ali ob njej V primeru hujših bolečin pridruženi zlomi reber, vretenca niso poškodovana (RTG) LUMBALNI DEL Dokaj redek Hujše poškodbe Klinična slika podobna kot pir herniacijah medvretenčne ploščice Simptomi Bolečine v ledvenem predelu o Hujše v stoječem ali sedečem položaju o So intenzivnejše tudi ob premikanju Oskrba Blažitev bolečin o Kratkotrajna, nepopolna imobilizacija (zaradi bolečin) Čim hitreje opuščanje ortoze, razgibavanje, masaža bolečih mest z ledom in protibolečinska elektrostimulacija, fizioterapija Težave od nekaj tednov do nekaj mesecev, izjemoma še dlje Izpah Premik vretenca nazaj, naprej ali vstran Poškodovani vsi povezovalni elementi → sila pretrga medvretenčne povezave Izpah malih sklepov o Delen (na eni strani) o Popoln (na obeh straneh) Huda zožitev hrbteničnega kanala (stenoza) Pogosta poškodba hrbtenjače → nevrološki izpadi Redkejši od zvina, zaradi nevroloških izpadov neugodni Zlom Delovanje sile, ki zlomi eno ali več vretenc: o Najpogosteje v smeri glava–peta, torej pri padcu na glavo ali zadnjico o V drugih smereh, npr. pri močnem neposrednem udarcu o Nihanje telesa Simptomi in znaki Bolečina Podplutba in oteklina na mestu udarca Zmanjšana gibljivost Napetost oz. spazem mišic poškodovanega predela Nevrološki izpadi (poškodovano živčevlje) Parestezije – mravljinčenje v udih (ne vedno znak nevrološkega izpada) Ločimo (velika razlika) Stabilni zlom Nestabilni zlom STABILNOST Klasifikacija – Denisse McAfeeju Trije stebri: Steber A: sprednji 2/3 telesa vretenca Steber B: zadnja 1/3 telesa vretenca, oba loka in prednji del sklepnih površin A Steber C: zadnji del sklepnih površin in trnasti odrastki B C Nestabilni zlomi zajemajo vsaj dva stebra. Stabilni zlom samo en steber. Klasifikacija po AOSpine Sistem za razvrščanje poškodb hrbtenice 4 področja o Zgornja vratna hrbtenica (C0–C2) o Subaksialna vratna hrbtenica (C3–C7) o Torakolumbalna hrbtenica (Th1–L5) o Sakralna hrbtenica (S1–S5, vključno s trtico) Vsaka regija je razvrščena po hierarhičnem sistemu z naraščajočimi stopnjami poškodb ali nestabilnosti o Več poškodb → najprej navedena najhujša poškodba 3 elementi za razumevanje resnosti poškodbe in prognoze o Morfologija poškodbe o Nevrološki status o Klinični modifikatorji 3 glavni tipi zlomov: o Kompresija o Distrakcija – poškodbe nateznega traku o Aksialna rotacija (z nadaljnjimi delitvami) - translacijske Nevrološki status (označen z N) ob prvem kliničnem pregledu na urgenci: N0 – nevrološko nepoškodovan bolnik N1 – prehodni nevrološki izpad; do kliničnega pregleda je izpad izzvenel N2 – poškodba živčne korenine ali radikulopatija N3 – nepopolna poškodba hrbtenjače ali popolna ali nepopolna poškodba kavde equine N4 – popolna poškodba hrbtenjače Nx – ni možen pregled, nevrološki status neznan Klinični modifikatorji (označeni z M) Opisujejo značilnosti bolnika, stanja, značilne vzorce poškodb Vplivajo na zdravljenje in prognozo Odvisni od posameznega primera Značilni vzorci poškodb in negotovosti pri zdravniškem osebju o Spremenijo zdravljenje Pozornost na: o Prisotnost znatne poškodbe mehkega tkiva o Negotovost glede poškodbe nateznega traku o Prisotnost kritične hernije diska o Pristnost komorbidnosti o Pristnost presnovne bolezni kosti  M1 M2 M3 M4 Zgornji vratni Možnost Visoko tveganje za Značilnosti bolnika z Vaskularna poškodba nestabilnosti (npr. nezaraščanje (npr. visokim tveganjem / nenormalnost raztrganje srednje odontoidni zlomi (starost, sočasne snovi TAL) pasu) bolezni, bolezni kosti itd.) Subaksialni vratni Možna poškodba Kritična diskus Kostna bolezen / Vaskularna poškodba posteriornega hernija v prisotnosti nenormalnost / nenormalnost kapsuloligmentnega fasetne dislokacije kompleksa Torakolumbalni Možna poškodba Kostna bolezen / –– –– posteriornega nenormalnost kapsuloligmentnega kompleksa Sakralno Poškodba mehkih Kostna bolezen / Poškodba spodnjega Poškodba tkiv (izguba rokavice, nenormalnost dela medeničnega sakroiliakalnega hematom itd. obroča sklepa Cervikalni del Klasifikacijski sistem samo za subaksialno vratno hrbtenico Torakolumbalni del Zlom v torakalnem in lumbalnem delu V porabi dva modifikatorja M1 Slikovni izvidi poškodb posteriornih elementov dvoumni Lahko obstajajo nestabilnosti M2 Pristnost presnove bolezni kosti (npr. osteoporoze) ali Stanj, ki povzročajo togo hrbtenico (npr. DISH – difuzna idiopatska skeletna hiperostoza) o Spremenjena težiščnica o Tveganje za povečano nestabilnost Sakralni del Običajno posledica visokoenergetskega mehanizma poškodbe z visoko stopnjo nevroloških poškodb 3 glavne skupine s podtipi (glede na stopnjo poškodb), ki temeljijo na morfoloških merilih: o A (spodnji sakro-kokcigealni zlomi) – bolj stabilni o B (posteriorne medenične poškodbe) – vpliva na posteriorno stabilnost medenice o C (spino-pelvične poškodbe) Obstajajo 4 modifikatorji M1 – poškodba mehkega tkiva M2 – presnovna bolezen kosti M3 – sočasna poškodba sprednjega dele medeničnega obroča M4 – sočasna poškodba SI sklepa Ni kategorije N4 (v primeru popolne nevrološke poškodbe) POŠKODBE HRBTENJAČE Nestabilni zlom – operativni poseg Specifičnost zlomov na prehodu Th–L o Nestabilni o Nivo Th12 ležijo vse ledvene korenine → kompletna / inkompletna prekinitev hrbtenjače in korenin Nestabilni zlomi spodnjih ledvenih vretenc o Redkejši od Th–L o Nevrološke posledice: motnje senzibilnosti, motnje refleksov, zmanjšanje moči, ne nadzorovanje sfinktrov → odvisne od obsega okvare lumbosakralnih korenin o Periferni tip okvare, padajoče stopalo / nestabilno koleno Konzervativno zdravljenje → komorbidni zlom Th12 → kavda equina Posledica zloma / poškodba hrbtenjače je odvisna od nevrološkega nivoja. Nevrološki ≠ skeletni NIVOJI Tetraplegija – z nevrološkim izpadom na nivoju (C2–Th2) C2 in C3 o Trajna odvisnost od respiratorja Ohranjen nivo C4 o Lahko diha o Lahko dvigne ramena o Ne delujejo interkostalne in abdominalne mišice Ohranjen je nevrološki nivo C5 (poškodba med C5 in C6) o Delujeta deltoid in biceps o Ne more samostojno premikati invalidskega vozička o Senzibilnost ohranjena po zunanji strani rame in nadlahti C6 in C7 o Delujejo mišice rotatorne manšete, biceps, ekstenzorji zapestja o Ohranjen bicepsov in brahioradialisov refleks o Senzibilnost po radialni strani cele zg. ekstremitete (od pazduhe do prstov) o Respiratorna rezerva (dihanje) slaba o Prilagojen invalidski voziček Ohranjen nevrološki nivo C7 o Senzibilnost ohranjena po radialni in lateralni strani cele zg. ekstremitete, tudi na sredincu o Odzivni vsi refleksi o Oslabljena moč fleksorjev prstov o Prijem precej slaboten o Invalidski voziček C8 (skeletni Th1–Th2) o Funkcija roke dokaj dobra o Senzibilnost odsotna na medialni strani nadlahti o Refleksi na zg. okončinah normalni Paraplegija – poškodba na skeletnem nivoju pod Th2 (nevrološki novo Th1) Zg. okončine funkcionalno v redu Sp. Okončine v celoti ali delno prizadete Hoja s pomočjo ortozo, najpogosteje uporaba invalidskega vozička Ortoza za hrbtenico – tik po nesreči ali kasneje Nevrološka poškodba od Th1–Th12 Pod nivojem poškodbe ni funkcij interkostalnih, abdominalnih, paraspinalnih mišic Senzibilnost o Do poškodbe Th4 ohranjena do bradavic o Th7 – do ksifoida o Th10 – do popka Indikacije za zdravljenje z ortozo Stabilne poškodbe mišično-ligmentnega aparata hrbtenice o Odrgnine, zvini Blažji stabilni kompresijski zlomi teles vretenc o Pri katerih ni prišlo do posedanja več kot 1/3 višine o Hrbtenični kanal ni pomembno otesnjen Izolirani zlomi processus transversus ali provessus spinosus Nestabilne poškodbe hrbtenice brez pomembnih premikov, odlomkov o Premiki so – ko s konzervativnim zdravljenjem dosežemo boljši rezultat kot s kirurškim Težje poškodbe, če stanje bolnika ne dovoljuje operacije (komorbidnost) o Infekcije, respiratorna insuficienca, imunska prizadetost, kraniocerebralne poškodbe o Začasna ali stalna ortotična oskrba Ocena stabilnosti zloma in stopnja poškodbe hrbtenjače → pomembno pri izboru zdravljenja zlomov in pri predpisu ortoze Spremljajoči dejavniki Na kaj je potrebno biti pozoren, ko se odločimo za ortozo? Motnje senzibilnosti o Ulkusi kože in dekubitus (RZP) Respiratorni zapleti (poškodba nad Th10) Asistirana ventilacija (nad nivojem C3) Zapleti s hranjenjem – gastrostome Paraplegija med Th6–Th12 → hipotenzija Nevrološki nivo do L2 – ni hotena kontrola sfinktrov → plenice / stome Pacient v obdobju spinalnega šoka (traja do nekaj tednov) o Ohlapne mišice o Ugasli tetivni refleksi postanejo hiperaktivni o Vzpostavi se refleksni lok, ni cerebralne inervacije / inhibicije o Spastičnost in lokalni klonusi o Razvijejo se Spinalne ciste Bolečina o Lokalizirana v predelu poškodbe, o Fantomska, o Koreninska OSKRBA (zlomi) Cilji ortotinče oskrbe hrbtenice Imobilizacija (poškodovanega) gibalnega segmenta Razpršitev sil, ki delujejo na ta segment → moramo jih zmanjšati in jih razporedit po drugih, sosednih tkivih Kinestetični opomnik za omejitev gibanja → izoljša splošnpžo udobje Učinek ortoza Posreden → sile se prenašajo preko mehkih tkiv Nobena ortoza ne zagotavlja absolutne stabilnosti Ohranjanje stabilnosti hrbtenice → 3-točkovne sile o Nadzor torakolumbalne hrbtenice ▪ Pritisk proksimalna točka prnsega koša – prsnica ▪ Distalni del medenice – simfiza ▪ Hrbtni del Izbira ortoze Odvisno katero gibanje želimo omejiti / kakšen je zlom Stabilni zlom o Konzervativno – protibolečinski ukrepi o Zdravljenje z ortozo ni pomembno → v nekaterih primerih se vseeno odločimo za ortozo ▪ Analgetičnen vpliv na stanje ▪ Okrevanje hitreje z ortozo kot brez Nestabilni zlom o Kirurško ali kombinacija kirurškega in konzervativnega o Cervikalni zlomi ▪ Kirurško, ▪ Posteljna trakcija, ▪ Ortoza, ki imobilizirajo fleksijo, ekstenzijo in rotacije glave, ▪ Omogočajo asistirano ventilacijo – pazimo, da ne ovira o Torakolumbalni in sakralni zlomi ▪ Kirurško, mavec, po 2 tednih TLO ▪ Ortoza, ki prepreči ali dodatno omeji posedanje oz. premik zlomljenih vretenc (3- točkovni) ▪ Imobilizacija fleksije in ekstenzije, po potrebi rotacijo in lateralno fleksijo Pri poškodbah moramo biti pozorni, da ne naredimo večje škode kot koristi Tumorji Delitev glede na izvor Dolgotrajna napredujoča bolečina Primarni tumorji o Izvor v hrbtenici (benigni 10 %) Sekundarni tumorji o Metastaze iz drugih organov (maligni 90 %) o Izvor karcinom dojke, prostate, pljuč, ledvic Delitev glede na lokacijo Ekstraduralni (epiduralni) tumor – zunaj dure o Metastatski Ekstramedularni (intraduralni) – znotraj dure, zunaj hrbtenjače o Benigni (bolečine, šibkost) ▪ Rastejo počasi ▪ Meningiomi ▪ Tumorji živčnih ovojnic Intramedularni tumor – znotraj hrbtenjače o Benigni o V cervikalnem delu o Po operacijah prihaja do tetraplegij Simptomi Sekundarni in maligni tumorji (90 %) Bolečina (prvi znak) o Ostra, nenadna bolečina (zaradi tumorja vretence poči) o Se stopnjuje in hitro napreduje o Nočna bolečina Rast tumorja o Nestabilna hrbtenica (metastatski tumorji) o Nevrološke motnje (sp. In zg. okončine) – mravljinčenje, parastezije o Izguba občutka za dotik o Oslabelost mišične moči v nogah o Izguba kontrole nad odvajanjem vode in blata Zdravljenje je odvisno od Starost posameznika (pri starejših napredujejo počasneje) Splošno zdravstveno stanje Vrsta tumorja (benigni / maligni) Oblika (primarni / sekundarni) Prednostna kirurška odstranitev s ciljem popolne odstranitve tumorja in preprečitve utesnitve živcev o Po operaciji razbremenilna ortoza (OP) Konzervativno zdravljenje (imobilizacija) – ortoze → kadar poseg ni možen o Ni konsenza, ali je boljše ležati (nevarna hoja) sli se gibati (ležanje povzroči trombotične dogodke in preležanine) Namen ortoze o Omejitev gibanja o Ponovna poravnava in podpora → zmanjšanje bolečine in tveganja za kolaps vretenc Čas namestitve ortoze → čim hitreje (pomembno je, da OP ve, v kateri fazi je pacient) Osteoporoza Metabolna bolezen kosti – zmanjšanje kostne mase Oslabitveni zlom telesa vretenc Primarna oblika Posledica staranja Tip1 o Pri ženskah po menopavzi Tip2 o Senilna osteoporoza o Oba spola po 70. letu Sekundarna oblika Posledica bolezni in zdravil Turnerjev sindrom (pri deklicah – manjka X kromosom v XX) Diabetes, alkoholizem, dolgotrajna imobilizacija Če je osnovna bolezen ozdravljiva, se ozdravi tudi osteoporoza Druge oblike Juvenilna o Zelo redka, razvije se v predpubertetnem obdobju o Vzroka za nastanek ne vemo, traja nekaj let o Kompresijski zlomi vretenc. Idiopatska o Redka pri mladih ljudeh o Vzrok ni poznan o Patoloških zlomov vretenc in reber. Nosečniška o Med nosečnostjo ali kmalu po porodu o Vzrok ni jasen o Kompresijski zlomi vretenc o Po porodu popolno okrevanje brez dolgotrajnih posledic Dejavniki tveganja Staranje Življenjski stil Genetika prehrana Zdravila o Nadomestki ščitničnega hormona Alkohol, kajenje Neaktivnost Sama osteoporoza nima opaznih bolečin ali simptomov, ko napreduje pride do težav Pojav simptomov, ko hrbtenica en zdrži pritiskov → posledica zlomi Vrste zlomov Stabilni oslabitveni zlomi – ne prihaja do nevroloških motenj o Spontano, hitri gibi, kašelj, kihanje o Stabilni zlomi – ne pritiskajo na nevralne strukture Zlomi, ki nastanejo pri padcu (stabilni / nestabilni) Incidenca, odkrivanje zlomov Najbolj pogosti na torakalnem in torakalno lumbalnem prehodu Redkeje v lumbalnem delu hrbtenice Asimptomatska (brez simptomov) o Asimptomatski zlomi Zlomi najdeni »post festum« (naključno) Posledice Večkratni kompresijski zlomi (več vretenc, več lokacij) Bolečina (izrazitejša ob aktivnosti) Hitro posedanje vretenca Nagib hrbtenice naprej v kifozo Posedanje → zmanjšanje telesne višine Oskrba Imobilizacija s hiperekstenzijsko ortozo o Zmanjšanje bolečine o Preprečevanje patološke Th kifoze Spremembe oblike telesa o Kostne izbokline o Nepravilne sagitalne izbokline o Krhkost kosti Kognitivne zmožnosti pacienta o Razume navodila in jih upošteva o Zna uporabljati ortozo, sam namestiti Možnost atrofije mišic o Čim manj nositi ortozo Pravilnost sedenja o Ortoza ne sme ovirat sedenja o Pri sedenju težišče prenese naprej → obremenitve vretenc o Višina stola o Ortoza pri sedenju ne sili v fleksijo o Upoštevati prožnost tkiv, pljučno funkcijo in stopnjo samostojnosti pri vsakdanjih opravilih Vnetja hrbtenice Etiološka delitev o Gnojne okužbe (najpogostejše) ▪ Vertebralni osteomielitis (spondilodiscitis) ▪ Epiduralni absces (primarni ali kot zaplet spondilodiscitisa) ▪ Vnetja fasetnih sklepov o Granulomatozne okužbe ▪ Tuberkuloza ▪ Bruceloza ▪ Glivične (glive) o Parazitarne okužbe Delitev glede na trajanje Akutna (nenaden začetek, izzveni po nekaj tednih) Kronična (več mesecev, let) Spondilodiscitis Vnetje vretenc (spondilitis) in medvretenčnih ploščic (discitis) Incidenca 2–7 % vseh osteomielitisov lociranih na aksialnem skeletu 2,4 primerov na 100.000 prebivalcev 2-krat pogosteje pri moških o Po 50 letu brez vzroka Večina bolnikov ima pridružene bolezni Lumbalna hrbtenica (58 %) Torakalna (30 %) Cervikalna (11 %) Dejavniki tveganja Starost Imunska oslabelost Sladkorna bolezen Zloraba drog Rakava obolenja Kronično zdravljenje s steroidi Ledvično popuščanje Bolniki z endokarditisom Predhodna operacija na hrbtenici Povzročitelji Bakterija Staphylococcus aureus (najpogosteje) Streptokoki Po Gramu negativne bakterije POTEK BOLEZNI Nastanek Hematogeno – prek ožilja (najpogosteje) Po posegih (redko) Zaradi širjenja vnetja iz okolice Pri otrocih o Začetek v medvretenčni ploščici in se širi na vretence Po 30. letu starosti o Pri odraslih začetek na robu telesa vretenca, razširi se na medvretenčno ploščico Praviloma prizadeti dve vretenci in ena medvretenčna ploščica Potek Zmehčanje corpusa vretenca o Popusti gravitaciji ni mišičnim silam → stiskanje in kolaps Premik aksialne obremenitve hrbtenice o Na posteriorne kostne elemente o Prenos teže na fasetne sklepa Nastanek Th hiperkifoze Zadnji steber hrbtenice (loki vretenc, strenski in trnasti odrastki, fasetni sklepi) o Redko prizadet Simptomi Bolečina v hrbtenici (90 % bolnikov) o Se stopnjuje o 3 tedne – 3 mesece o Pri gibanju in mirovanju Povišana telesna temperatura (35-60 %) – ni vidno prisotna o Zaradi analgetikov Drugi simptomi o Hujšanje o Izguba apetita Lokalni znaki vnetja kirurške rane (10 %) o 1–4 tedni po posegu Paraspinalni mišični spazem Omejena gibljivost hrbtenice Specifični znaki pri otrocih (šepanje, nočejo gibat, stat, bolečine v trebuhu) Zapleti Vnetja okoliških struktur o Abscesi (paravertebralni, epiduralni, absces na m. iliopsoas) Iztis gnoja Mehansko kompresija utesnitev hrbtenjače o Vaskularni infarkt hrbtenjače (absces pride v hrbtenični kanal) Nevrološki izpadi (1/3 bolnikov, pri napredovalni obliki)  Epiduralni abces o Huda ostra bolečina o Kifotična deformacija Absces na cervikalnem delu o Disfagija o Dispneja Kirurško zdravljenje Pri bolnikih s progresivnimi nevrološkimi izpadi, ko gre za distrukcijo vretenc Nestabilnost hrbtenice Prisotnost večjih epiduralnih ali paraspinalnih abscesov Močne bolečine (ne obvladujoče konzervativno) Pri bolnikih z vsadki Konzervativno zdravljenje Pri bolnikih, ko ni prišlo do nevroloških izpadov ali abcesov Z antibiotiki Podporno z imobilizacijo z ortozo o Dokazov o učinkovitosti ni Akutna faza več kot 8 tednov (ne glede na vrsto zdravljenja) o 2 tedna strogi počitek Imobilizacija s počitkom Zdravljenje z ortozo Imobilizacija (popolna / nekaj gibanja) o Proces celjenja v anatomski poravnavi Gibanje z ortozo (ko mine akutna faza) Omejevanje sagitalnega gibanja pri fleksiji trupa (kifoza) o Zmanjšanje kompresijskih sil na telesa vretenc, preprečevanje hiperkifoze 3-točkovna fiksacija Prizadetost posteriornega dela vretenc – fasetnih sklepov o Omejitev lateralne fleksije in rotacije – gipsov steznik/ortoza Namen ortoze o Imobilizacija, stabilizacija, omejitev bolečine, preprečiti deformacije Spondiloartritis Skupina vnetnih revmatičnih bolezni o Ankilozirajoči spondilitis o Psoriatični artritis (luskavica) o Enteropatični artritis (povezan z ulceroznim kolitisom, kronovo bolezenijo) o Reaktivni artritis (pojav po preboleli okoužbi) Bolniki nimajo pozitivnega revmatoidnega faktorja Značilne radiološke spremembe na hrbtenici, podobno genetično ozadje Delitev glede na prizadetost sklepa o 2 vrsti ▪ S prevladujočo prizadetostjo hrbtenice ▪ S prevladujočo prizadetostjo perifernih sklepov Vzrok, incidenca Genska nagnjenost (1. in 2. koleno) Zunanji vplivi Mlajši moški Med 0,5 in 2 % prebivalstva Ankilozirajoči spondilitis (mb. Bechterew) Kronična, vnetna revmatična bolezen Na narastiščih vezi, kit in ovojnic na kosteh, hrbtenica Ankilozirajoči – tak, ki se spaja, zatrdeva Vnetje → zakostenitev Prizadeti sklepi udov o Kolki o Oči Incidenca 0,07–1,4 % prebivalstva Moški 2- do 3-krat pogosteje Okoli 20–30 leta Dejavniki tveganja za razvoj Okužbe (sečil, prebavil) Bolezni endokrinega sistema Hormonsko neravnovesje Hipotermija Poškodbe in druge bolezni mišično-skeletnega sistema Stres Akutni in kronični vnetni procesi v telesu o Lahko se razvije iz navadne angine Genetika (HLA-B27) o Levkocitni antigen → dedno prenosljiv o 90-95 % bolnikov nosilci gena (zboli vsak 10) Simptomi Bolečina o Traja 3 ali več mesecev o Mehanični dejavniki (udarci, premiki) o Navadno se stopnjuje o Ob počitku ne mine o Nočna bolečina → nočna ortoza Bolečine v prsnem košu – medrebrne mišice, sternum o Zmanjšan ekspiratorni in inspiratorni obseg thoraksa Lahko prizadeti sklepi na udih – ramenski in kolčni sklep Lahko vnetja na nasadiščih kit, mišic o Narastišče Ahilove tetive Potek Začetek v sakralnem ali lumbalnem delu Napreduje navzgor (do vratne hrbtenice) Ankiloza hrbteničnih in perifernih sklepov – postopno zatrjevanje hrbtenice Bolečina o Zmanjša se po razgibavanju Okorelost (otrplost) o Zjutraj Začetek brez bolezenskih sprememb Izravnana krivina ledvene hrbtenice (lordoza) Poudarjena krivina prsne hrbtenice (kifoza) Zmanjšana gibljivost hrbtenice Zmanjšana razteznost prsnega koša Sploščen thoraks → dihanje RTG – obojestransko vnetje sakroiliakalnih sklepov Kvadratasto oblikovana vretenca Sindezmofiti – kostne premostitve med vretenci Bambusova palica Prisotni zlomi vretenc (zaradi sprememb) o Stabilni / nestabilni Zdravljenje Prilagojeno posamezniku Obdobja s hujšimi bolečinami → lajšanje z nesteroidnimi antirevmatiki Fizikalna terapija Ortoza o Lajšanje bolečin o Razbremenitev hrbtenice o Stabilizacija o Imobilizacija Kirurško zdravljenje o Nevrološki izpadi o Ko premiki vretenc oz. odlomki utesnjujejo hrbtenjačo in hrbtenjačne živce o Ko hrbtenica zakosteni v neudobnem položaju se delno popravi kirurško Preprečevanje poškodb → izogib hitrim gibom, padcem Kot osteoporoza v pozni fazi ORTOZE ZA HRBTENICO Ortoza za hrbtenico (OH) je medicinski pripomoček, ki: Kontrolira bolečine z omejitvijo gibljivosti in gretjem omili bolečino Zaščiti tkiva pred nadaljnjimi poškodbami ali deformacijami o Omeji gibljivost in stabilizira hrbtenične segmente Pomaga pri mišični šibkosti o Omogoča stabilizacijo, kadar mehka tkiva ne zmorejo o Izboljšajo funkcijo posameznega spinalnega segmenta Korigira, preprečuje deformacije Izboljša kakovost življenja – čim manj omejuje oz. izboljša dihalno funkcijo Odgovornost Timska obravnava – uspešnost najboljša o Ortotik – namestitev ortoze o Zdravnik – predpis ortoze, za ugotovitev indikacije / kontraindikacije za ortozo o Fizioterapevt o Ostali profili v zdravstvu (psiholog, delovni terapevt, logoped) Ortotik potrebuje o Izvid stanja (analiza RTG, opažanje FTH in njihov načrt dela) o Opis funkcionalnih potreb o Izdelava ali prilagoditev serijskega pripomočka o Navodila in napotki: eksaktna in razumljiva → učinkovitost pripomočka, uspešna oskrba o Nadaljnje spremljanje in določeno prilagajanje ortoze Kakšna je idealna ortoza za hrbtenico? Funkcionalna Dobro izbrana, nameščena Se dobro prilega Majhna teža – bolj učinkovita Enostavna uporaba in čiščenje Estetsko sprejemljiva Lahko vzdrževanje in servisiranje VRSTE IN RAZDELITEV OH AAOS – American Academy of Orthopaedic Surgeons in ISPO Glede na anatomska področja: CO (cervikalne ortoze) CTO (cervikotorakalne ortoze) CCO (CranioCervical) CCTO (CranioCervicoThoracal) CTSO (CervicoThoracoSternal) TLSO (ThoracoLumboSacral) CTLSO (CervicoThoracoLumboSacral) LSO (LumboSacral) SIO (sakroiliakalne) Glede na omejitev gibanja: fleksija – ekstenzija: FE kontrola fleksija – ekstenzija – rotacija: FER kontrola fleksija – ekstenzija – lateralna fleksija – rotacija: FELR kontrola V KLINIČNI PRAKSI Poimenovanje po: Imenih (avtorjev, mest, ustanov, …) Funkciji (oporne, stabilizacijske, imobilizacijske, korektivne) Patologiji, za katero so namenjene (ortoza za bolečino, za osteoporozo, …) Načinu izdelave (serijske, individualne, enodelne / dvodelne, sestavljene) Materialu (rigidne (toge, čvrste), semirigidne (poltoge, polčvrste), fleksibilne (mehke)) Biomehanični principi delovanja OH Tritočkovni pritisk