Materiali-vprasanja PDF

Naloge za 2. teden 1. Kako delimo elektrotehnične materiale po uporabnosti? a) na aktivne, konstrukcijske in pomožne. b) na prevodne, polprevodne, magnetne in neprevodne (izolante). c) na trdne, tekoče in plinaste. 2. Na osnovi česa izbiramo vrsto materialov v elektrotehniki? a) električnih, magn...

Naloge za 2. teden 1. Kako delimo elektrotehnične materiale po uporabnosti? a) na aktivne, konstrukcijske in pomožne. b) na prevodne, polprevodne, magnetne in neprevodne (izolante). c) na trdne, tekoče in plinaste. 2. Na osnovi česa izbiramo vrsto materialov v elektrotehniki? a) električnih, magnetnih, toplotni in drugih lastnosti. b) na osnovi uporabe konkurence. c) na osnovi estetskega videza. 3. Koliko znaša gostota materiala, če je masa 1 m3 1000 kg? a) 1 kg/dm3. b) 0.001 m3 /kg. c) 10 kg/m3. 4. Kakšen prehod predstavlja tališče? a) iz trdnega v plinasto stanje. b) iz trdnega v tekoče stanje. c) iz tekočega v plinasto stanje. 5. Katere lastnosti prištevamo med mehanske lastnosti materialov? a) sposobnost valjanja, kovanja, litja, varjenja, … b) trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti, … c) specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 6. Katere lastnosti prištevamo med tehnološke lastnosti materialov? a) sposobnost valjanja, kovanja, litja, varjenja, … b) trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti, … c) specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 7. Katere lastnosti prištevamo med električne lastnosti materialov? a) sposobnost valjanja, kovanja, litja, varjenja, … b) trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti, … c) specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 8. Katera trditev je pravilna? a) specifična električna prevodnost je recipročna vrednost specifične upornosti. b) specifična električna prevodnost je nasprotna vrednost specifične upornosti. c) specifična električna prevodnost je enaka specifični upornosti. 9. Specifična električna prevodnost aluminija znaša 36E-6 S/m. Kolikšna je specifična električna upornost? a) 1E-6/36 Sm b) 1E6/36 Ωm c) 36E6 Ω 10. Kako se spreminja specifična električna upornost s temperaturo pri kovinah? a) narašča. b) je neodvisna od temperature. c) pada. 11. Kaj določa temperaturni koeficient upornosti? a) spremembo specifične električne upornosti, če se temperatura spremeni za 1K. b) spremembo specifične električne prevodnosti, če se temperatura spremeni za 1K. c) spremembo temperature upora. 12. Kaj je dielektričnost? a) razmerje med tokom in napetostjo. b) magnetna lastnost snovi. c) razmerje med gostoto električnega pretoka in električno poljsko jakostjo. 13. Pri kateri vrsti materialov ugotavljamo dielektričnost? a) prevodnih. b) izolantih. c) magnetnih. 14. Katere lastnosti prištevamo med magnetne lastnosti? a) permeabilnost, magnetne izgube, histereza. b) specifična električna upornost. c) trdota materiala Naloge za 3. teden 1. Katere lastnosti prištevamo med toplotne lastnosti materialov? a) linearni koeficient raztezanja, specifična toplota, specifična toplotna prevodnost, … b) trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti, … c) specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 2. Kaj podaja linearni koeficient raztezanja? a) relativno spremembo volumna pri spremembi temperature za 1 K. b) relativno spremembo dolžine pri spremembi natezne napetosti za 1N. c) relativno spremembo dolžine pri spremembi temperature za 1 K. 3. Kaj podaja koeficient termonapetosti? a) natezno napetost na enoto temperaturne spremembe 1 K. b) napetost med dvema materialoma. c) termonapetost na enoto temperaturne razlike 1 K. 4. Kaj vpliva na termoelektrično napetost? a) temperatura materiala. b) vrsta materiala in temperaturna razlika med koncema. c) električni tok. 5. Kolikšna je termoelektrična napetost, če je koeficient termonapetosti 6.5 µV/K in temperaturna razlika koncev 20 °C? a) 26.5 µV b) 130 µV c) 13.5 µV 6. Katere lastnosti prištevamo med fizikalno kemične lastnosti? a) topnost, sposobnost spajanja,obstojnost, elektrokemični potencial. b) specifična električna upornost. c) specifična toplota. 7. Katere kovina je obstojnejša? a) ki ima višji elektrokemični potencial. b) ki ima nižji elektrokemični potencial. c) elektrokemični potencial nima vpliva na obstojnost. 8. Kako imenujemo tipe preizkusov materialov? a) preizkusi po normah-standardih, posebni preizkusi, preizkusi v gotovem izdelku. b) SIST, DIN, IEC, … c) preizkus trdote, preizkus natezne trdnosti, preizkus specifične električne upornosti. 9. Kako označujemo Slovenske nacionalne predpise? a) ISO b) SIST c) IEC. 10. Kdaj uporabljamo posebne preizkuse materialov? a) če so lažje izvedljivi. b) ko preizkusi po standardih ne dajejo ustreznih informacij. c) ko nimamo dogovora z izvajalcem standardnih preizkusov. 11. Kdaj uporabljamo preizkuse materialov v gotovem izdelku? a) ko nimamo na razpolago ustreznih vzorcev. b) ko nimamo časa za standardni preizkus. c) ko hočemo ugotoviti obnašanje materiala v dejanskih okoliščinah 12. Katere so karakteristične značilnosti kovin? a) mala dielektričnost, slaba električna in toplotna prevodnost. b) neprevodnost, prozornost, recikliranje ni možno. c) neprozornost, dobra električna in toplotna prevodnost, možnost recikliranja. 13. Katere skupine kovinskih rud je največ v zemeljski skorji? a) aluminija, železa, kalcija. b) cinka, bakra, volframa. c) neodima, kobalta, urana. 14. Kako imenujemo gospodarsko panogo, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin? a) metalurgija. b) kemija. c) agronomija. 15. Katere kovine spadajo med železne (črne ) kovine? a) baker, aluminij. b) železo, jeklo. c) les, plastika. 16. Katera trditev najpogosteje ustreza za barvne kovine? a) imajo nizko ceno. b) imajo dobro električno in toplotno prevodnost. c) so slabo obstojne. 17. Katera trditev ustreza kristalni zgradbi snovi? a) atomi, ioni ali molekule so razporejeni v točno določenem redu. b) med razporeditvijo atomov, ionov ali molekul ni nobene zakonitosti. c) oblike drobcev materiala so povsem naključne. Naloge za 4. teden 1. Kako imenujemo materiale, ki lahko kristalizirajo v različnih kristalnih sistemih? a) to so modifikacijski materiali. b) to so polimorfni materiali. c) to so amorfni materiali. 2. Kako imenujemo prehajanje snovi iz ene kristalne strukture v drugo? a) poprava kristalov.3 b) rekristalizacija. c) premena ali prekristalizacija. 3. Kaj je najpogostejši vzrok za spremembo kristalne strukture (premeno)? a) magnetno polje. b) mehanska obremenitev. c) temperatura. 4. Ali kristalni sistem vpliva na lastnosti materiala? a) v nekaterih primerih. b) vpliva. c) ne vpliva. 5. Kje nastane kristalna kal pri strjevanju snovi? a) na najhladnejšem mestu. b) na najtoplejšem mestu. c) na naključno definiranem mestu. 6. Kako imenujemo kristalno zgradbo, ki je sestavljena iz večjega števila kristalnih zrn? a) amorfna. b) polikristalna. c) monokristalna. 7. Kako imenujemo kristalno strukturo sestavljeno iz enotno orientiranega enega samega kristala? a) amorfna. b) polikristalna. c) monokristalna. 8. Kako imenujemo poravnanost (urejenost) kristalov? a) premena. b) tekstura. c) izotropija. 9. Kakšne so posledice urejenosti kristalov na lastnosti snovi? a) anizotropnost lastnosti. b) izotropnost lastnosti. c) nima posledic. 10. V čem je razlika pri ohlajevanju kovine (kristalizirajoče snovi) in amorfne snovi? a) ni razlike. b) pri kovinah je temperatura v področju strjevanja konstantna, pri amorfnih se spreminja. c) pri kovinah se temperatura v področju strjevanja spreminja, pri amorfnih pa je konstantna. 11. Kaj pomeni anizotropija lastnosti? a) odvisnost lastnosti od smeri opazovanja. b) neodvisnost lastnosti od smeri opazovanja. c) urejenost kristalov. 12. Kakšen proces je rekristalizacija? a) odprava kristalov. b) sprememba kristalnega sistema (vrste kristalov). c) nastanek novih kristalov pri isti vrsti kristalov. 13. Kaj pomeni hladna obdelava materialov? a) obdelava, ki poteka pri temperaturi nižji od temperature rekristalizacije. b) obdelava, ki poteka pri temperaturi nižji od sobne temperature. c) obdelava, ki poteka pri temperaturi nižji od tališča. 14. Kakšne so posledice hladnega obdelovanja kovin? a) nima posledic. b) zmehčanje materiala, izotropija. c) utrditev materiala, usmerjenost kristalov, anizotropija. 15. Kaj so zlitine? a) so zmesi najmanj dveh kovin ali kovin in nekovin v trdnem stanju. b) so kemijske spojine najmanj dveh komponent. c) so raztopine najmanj dveh kovin ali kovin in nekovin v tekočem stanju. 16. S kakšnim namenom izdelujemo zlitine? a) da dobimo material z želenimi lastnostmi. b) da dobimo material z boljšo električno prevodnostjo. c) da material lažje recikliramo. 17. Kako lahko vplivamo na lastnosti zlitin? a) ni možno vplivati. b) s temperaturo taljenja. c) z izborom vrste in količine komponent. 18. Katere lastnosti lahko z zlivanjem spreminjamo? a) samo mehanske. b) samo električne. c) mehanske in električne. 19. Kakšne kristale dobimo pri popolni topnosti komponent zlitin v trdnem stanju? a) zmesne kristale (raztopina komponent v kristalu). b) zmes kristalov (mešanica kristalov komponent). c) zmes zmesnih kristalov. Naloge za 5. teden 1. Pod kakšnimi pogoji dobimo homogeno zlitino? a) pri počasnem ohlajevanju. b) pri hitrem ohlajevanju. c) pri ekstremno hitrem ohlajevanju. 2. Kdaj je zlitina homogena? a) če je sestavljena iz zmesnih kristalov z različnimi koncentracijami komponent. b) če je sestavljena iz zmesi kristalov. c) če je sestavljena iz zmesnih kristalov z enakimi koncentracijami komponent. 3. Kakšne kristale dobimo pri popolni netopnosti komponent zlitin v trdnem stanju? a) zmesne kristale. b) zmes kristalov. c) zmes zmesnih kristalov. 4. Kakšne kristale dobimo pri delni topnosti komponent zlitin v trdnem stanju? a) zmesne kristale. b) zmes kristalov. c) zmes zmesnih kristalov. 5. Kako imenujemo zlitino, ki prehaja iz tekočega v trdno stanje ob konstantni temperaturi? a) homogena zlitina. b) evtektična zlitina. c) zlitina s popolno topnostjo komponent. 6. Kaj je evtektična zlitina? a) je drobnozrnata zmes kristalov z določeno sestavo in konstantno strjevalno temperaturo. b) zlitina s popolno topnostjo komponent. c) zlitina, ki ima temperaturo tališča višjo od tališča komponent. 7. Kolikšna je strjevalna temperatura evtektične zlitine glede na strjevalno temperaturo komponent? a) zmeraj nižja od komponent. b) enaka komponetam. c) višja od komponent. 8. Kaj dobimo, če pride do kemične reakcije komponent zlitine? a) evtektik. b) zlitino z netopnostjo komponent. c) metalid. 9. V čem je razlika med železom in jeklom? a) jeklo je zlitina železa in aluminija. b) ni razlike. c) železo je kemijski element, jeklo pa je zlitina železa z ogljikom. 10. Katero pomembno lastnost za elektrotehniko ima železo? a) feromagnetizem. b) dielektričnost. c) slabo električno prevodnost. 11. Kolikšna je zgornja vrednost deleža ogljika pri jeklu? a) 2 %. b) 0.2 %. c) ni določene meje. 12. Ali je železne materiale možno reciklirati? a) nikoli. b) v določenih primerih. c) zmeraj. 13. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo železne materiale na področju elektrotehnike? a) kot magnetne materiale. b) kot izolacijske materiale. c) kot prevodnike. Naloge za 6. teden 1. Alji lahko železo izgubi feromagnetne lastnosti in zakaj? a) železo ima zmeraj feromagnetne lastnosti. b) če ga izpostavimo magnetnemu polju. c) če ga segrejemo čez curiejevo temperaturo, ker modificira v β obliko kristalov. 2. Katere lastnosti lahko jeklu spreminjamo s toplotno obdelavo? a) tališče. b) trdnost, trdoto, žilavost, magnetne, … c) specifično težo. 3. Kateri postopki spadajo med toplotno obdelavo jekla? a) žarjenje, kaljenje, oplemenitenje, umetno staranja. b) taljenje. c) zlivanje. 4. Katere primesi vsebujejo nelegirana jekla? a) tiste, ki so posledica postopka pridobivanja. b) tiste, ki so namenoma dodane. c) so brez primesi. 5. Kako vplivata žveplo in fosfor na lastnosti jekla? a) zelo ugodno. b) zelo neugodno. c) nimata pomembnega vpliva. 6. Katere primesi vsebujejo legirana jekla? a) tiste, ki so posledica pridobivanja jekla b) tiste, ki so dodane z določenim namenom. c) so brez primesi. 7. Po kateri lastnosti se odlikuje baker? a) po visoki mehanski trdoti. b) po visoki specifični električni upornosti. c) po visoki specifični električni prevodnosti. 8. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo baker na področju elektrotehnike? a) kot magnetni material. b) kot izolacijski material. c) kot material za električne prevodnike. 9. Zakaj je baker ena od obstojnejših kovin? a) ker je iz skupine žlahtnih kovin. b) ker se zaščiti z lastnim oksidom. c) ker ima dobro električno prevodnost. 10. Kako dobimo trdi baker? a) z dodajanjem primesi. b) z hladno obdelavo. c) z ohlajevanjem. Naloge za 7. teden 1. Kako imenujemo bakrove zlitine? a) broni in medenine. b) jekla. c) nimajo posebnega imena. 2. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo bakrove zlitine v elektrotehniki? a) kot prevodni, konstrukcijski, kontaktni in uporovni material. b) kot izolacijski material. c) kot magnetni material. 3. Po kateri lastnosti se odlikuje aluminij? a) po visoki mehanski trdoti. b) po visoki specifični električni upornosti. c) po visoki specifični električni prevodnosti. 4. Katera kovina ima boljšo električno prevodnost? Baker ali aluminij. a) obe kovini imata enako prevodnost. b) baker. c) aluminij. 5. Med katero vrsto kovin spada aluminij glede na specifično težo? a) med težke kovine. b) med lahke kovine. c) med običajne kovine. 6. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo aluminij na področju elektrotehnike? a) kot magnetni material. b) kot izolacijski material. c) kot material za električne prevodnike. 7. Kakšna je obstojnost aluminija ob vplivu alkalij, kislin in soli? a) je dobro obstojen. b) je slabo obstojen. c) podobno kot baker. 8. Katera kovina bo ob korozijskem procesu spoja baker aluminij razpadala? a) baker. b) aluminij. c) nobena. 9. Kateri so najpogostejši cilji legiranja aluminija? a) pocenitev materiala. b) izboljšanje mehanskih in tehnoloških lastnosti in korozijske obstojnosti. c) povečanje specifične električne prevodnosti. 10. V kakšne namene uporabljamo uporovne materiale? a) za magnetna jedra. b) za izdelavo vodnikov. c) za precizne upore, delovne upore, električne grelce. 11. Uporovni materiali morajo imeti: a) veliko specifično upornost in majhni temperaturni koeficient upornosti, b) veliko specifično prevodnost, c) veliko termoelektrično napetost. 12. Kako delimo uporovne materiale? a) na dielektrike in izolante. b) na kovinske in nekovinske. c) na umetne in naravne. 13. Kako delimo uporovne materiale glede na odnos med tokom in napetostjo? a) na PTK in NTK. b) na linearne in nelinearne. c) varistorje in termistorje. 14. Kako označujemo karakteristiko materiala kateremu se upornost s temperaturo povečuje? a) NTK. b) PTK. c) nima posebne oznake. 15. Kakšne so lahko izvedbe uporov? a) žične, plastne in masivne. b) samo žične. c) samo masivne. 16. Na kak način lahko kovinskim materialom povečamo specifično električno upornost? a) da jim primešamo izolant. b) z zlivanjem drugih kovin. c) s toplotno obdelavo. 17. Kaj se zahteva od uporovnih materialov za precizne upore? a) nizka cena. b) majhen temperaturni koeficient upornosti in časovna stabilnost. c) velika termoelektrična napetost. 18. Kaj se zahteva od uporovnih materialov za delovne upore? a) nizka specifična električna upornost. b) časovna stabilnost in višja dovoljena toplotna obremenitev. c) ekstremno majhna termoelektrična napetost. 19. Kaj se zahteva od uporovnih materialov za električna grela? a) nizka cena, trajna vzdržljivost pri visokih temperaturah. b) majhen temperaturni koeficient upornosti. c) ekstremna časovna stabilnost upornosti. Naloge za 8. teden 1. Kako dosežemo želeno specifično upornost materialov za debelo plastne upore? a) z mehansko obdelavo uporovnega materiala. b) s termično obdelavo uporovnega materiala. c) z ustreznim razmerjem mešanja prevodnega in neprevodnega materiala. 2. Kako vplivamo na upornost tankoplastnih uporov? a) z izbiro materiala osnove upora. b) s tehnološkim postopkom nanosa uporovnega materiala. c) s termično obdelavo materiala. 3. Katere lastnosti morajo imeti materiali za električne kontakte? a) majhno kontaktno in električno upornost, odpornost proti mehanski obrabi in električnemu obloku. b) veliko dielektričnost. c) majhno permeabilnost. 4. Kako delimo električne kontakte? a) na naravne in umetne. b) na napetostne in tokovne. c) na stalne, prekinjevalne in drsne. 5. Od česa je odvisna kontaktna upornost? a) od specifične upornosti kontaktnega materiala. b) od permeabilnosti kontaktnega materiala. c) od kontaktne površine, pritisne sile in materiala. 6. Od česa je odvisna upornost kontakta? a) od specifične upornosti kontaktnega materiala. b) od permeabilnosti kontaktnega materiala. c) od kontaktne površine, pritisne sile in materiala. 7. Na katere probleme moramo paziti pri kontaktih za majhne tokove? a) na zavaritve kontaktov. b) na oksidno plast, ki poveča kontaktno upornost. c) na prenos materiala. 8. V katerih tokokrogih prihaja do prenosa materiala s kontakta na kontakt? a) v tokokrogih z velikimi tokovi. b) v izmeničnih tokokrogih. c) v enosmernih tokokrogih. 9. Kakšna je izvedba platiniranih kontaktov? a) kontakt je prevlečen s platino. b) na cenejšo osnovo je nameščena kontaktna ploščica iz kontaktnega materiala. c) kontakt je v celoti izdelan iz kontaktnega materiala. 10. Kaj je cilj izdelave platiniranih kontaktov? a) poenostavitev izdelave. b) zmanjšanje porabe kontaktnega materiala. c) povečanje kontaktne upornosti. 11. Pri drsnem kontaktu se prenaša električna energija ? a) med mirujočim in gibajočim kontaktnim delom. b) med mirujočima kontaktnima deloma. c) med gibajočima kontaktnima deloma. 12. Kako naj bodo izbrani kontaktni materiali pri drsnem kontaktu? a) en kontaktni del naj bo iz mehkega drugi iz tršega materiala. b) kontaktna dela naj bosta iz čim trših materialov. c) kontaktna dela naj bosta iz čim mehkejših materialov Naloge za 9. teden 1. Kateri zapis magnetnih razmer v snovi je pravilen? a) B = 0 H. b) B = 0 H + J. c) H = 0 B. 2. Na kateri osnovni skupini delimo materiale glede na magnetne lastnosti? a) na feromagnetne in antiferomagnetne. b) na diamagnetne in paramagnetne. c) na dielektrične in prevodnike. 3. Kolikšna je relativna permeabilnost diamagnetikov? a) manjša od 1. b) enaka 1. c) mnogo večja od 1. 4. Kolikšna je relativna permeabilnost paramagnetikov? a) enaka 1.. b) manjša od 1. c) nekoliko večja od 1. 5. Kaj je značilno za feromagnetne materiale? a) da so dobri električni prevodniki. b) da imajo visoko dielektričnost. c) da imajo visoko permeabilnost. 6. Kaj opisuje magnetilna krivulja? a) odnos med B in H pri prvem magnetenju. b) časovno odvisnost B. c) odnos med B in H pri izmeničnem magnetenju. 7. Kaj opisuje histerezna zanka? a) odnos med B in H pri prvem magnetenju. b) časovno odvisnost H. c) odnos med B in H pri izmeničnem magnetenju. 8. Koliko znaša magnetna poljska jakost v točki remanentne gostote magnetnega pretoka? a) H = 0. b) H = koercitivni poljski jakosti. c) H = poljski jakosti nasičenja. 9. Koliko znaša gostote magnetnega pretoka pri koercitvni magnetni poljski jakosti? a) B = remanentni gostoti magnetnega pretoka. b) B = 0. c) B = gostoti magnetnega pretoka nasičenja. 10. Kaj je značilno za magnetno domeno? a) da so magnetni momenti znotraj domene enako usmerjeni. b) da se vpliv magnetnih momentov znotraj domene skompenzira. c) da so magnetni momenti znotraj domene naključno usmerjeni. 11. Kaj je Blochova pregrada? a) meja med sosednjima kristaloma. b) meja med atomoma. c) meja med sosednjima magnetnima domenama. 12. Ali je magnetenje kristala odvisno od smeri magnetenja? a) da. b) ne. c) da pri paramagnetikuh. 13. Kakšna je oblika histerezne zanke pri feromagnetnih materialih z naključno orientiranimi kristali? a) histerezna zanka ima pravokotno obliko (Z). b) histerezna zanka ima okrogla obliko (R). c) histerezna zanka ima plosko in položno obliko (F). 14. Kakšna je oblika histerezne zanke v prednostni smeri pri feromagnetnih materialih z usmerjenimi kristali? a) histerezna zanka ima pravokotno obliko (Z). b) histerezna zanka ima okrogla obliko (R). c) histerezna zanka ima plosko in položno obliko (F).. 15. Kakšna je razlika med magnetno trdim in magnetno mehkim materialom? a) magnetno trdi material ima široko histerezno zanko, magnetno mehki pa ozko. b) magnetno trdi material je mehansko trd, magnetno mehki pa mehek material. c) magnetno trdi material ima majhno koercitivno poljsko jakost, magnetno mehki pa veliko. 16. Ali hitrost magnetenja vpliva na obliko histerezne zanke? a) hitrost magnetenja nima vpliva. b) da zaradi vpliva vrtinčnih tokov. c) da, če ima material veliko specifično električno upornost. 17. Kaj se zgodi z feromagnetnim materialom, če ga segrejemo čez Curiejevo temperaturo? a) izgubi mehanske lastnosti. b) izgubi feromagnetne lastnosti. c) preide v superprevodno stanje. 18. Kaj je absolutna permeabilnost? a) razmerje med B in H. b) razmerje med H in B. c) produkt H in B. 19. S katero vrsto permeabilnosti opisujemo magnetne lastnosti materialov za magnetenje s šibkim magnetnim poljem? a) s permanentno permeabilnostjo. b) z začetno permeabilnostjo. c) z maksimalno permeabilnostjo. Naloge za 10. teden 1. S katero vrsto permeabilnosti opisujemo magnetne lastnosti materialov za trajne magnete? a) s permanentno permeabilnostjo. b) z začetno permeabilnostjo. c) z maksimalno permeabilnostjo. 2. Kakšne izgube nastopajo pri izmeničnem magnetenju feromagnetnega materiala? a) histerezne in vrtinčne. b) samo vrtinčne. c) samo histerezne. 3. Na kak način lahko zmanjšamo vrtinčne izgube? a) s povečanjem debeline materiala. b) s stanjšanjem debeline, povečanjem specifične električne upornosti. c) z zmanjšanjem preseka jedra. 4. Na kak način lahko zmanjšamo histerezne izgube? a) s povečanjem debeline materiala. b) s stanjšanjem debeline, povečanjem specifične električne upornosti. c) s povečanjem preseka jedra, z uporabo magnetno mehkejšega materiala. 5. Kaj je značilno za keramične magnetne materiale? a) da imajo veliko magnetno gostoto nasičenja. b) da imajo veliko specifično električno upornost. c) da imajo velike magnetne izgube. Naloge za 11. teden 1. Kakšni so kompozitni feromagnetni materiali? a) feromagnetni prahovi so vezani z vezivom. b) feromagnetni prahovi so utrjeni s sintranjem. c) feromagnetni material ima amorfno strukturo. 2. V čem je prednost amorfnih magnetnih materialov pred klasičnimi kristalnimi? a) imajo manjšo specifično električno upornost. b) imajo višjo specifično električno upornost. c) uporabni so pri nižjih frekvencah polja. 3. Katere magnetne lastnosti so pomembne pri materialih za izdelavo trajnih magnetov? a) električna prevodnost. b) mehanska trdota in toplotna prevodnost. c) koercitivna poljska jakost, remanentna gostota in maksimalni energijski produkt. 4. Katere vrste zlitin iz redkih zemelj se uporabljajo za izdelavo trajnih magnetov? a) zlitine Al-Ni-Co. b) zlitine Sm-Co in Nd-Fe-B. c) trdomagnetni feriti. 5. Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili transformatorsko jedro? a) iz magnetno mehkega. b) iz magnetno trdega. c) iz dobro električno prevodnega. 6. Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili trajni magnet? a) iz magnetno mehkega. b) iz magnetno trdega. c) iz dobro električno prevodnega. 7. Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili transformatorsko jedro? a) iz magnetno anizotropnega. b) iz magnetno izotropnega. c) iz nemagnetnega. 8. Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili trajni magnet? a) iz magnetno anizotropnega. b) iz magnetno izotropnega. c) iz nemagnetnega. 9. Iz kakšnega feromagnetnega materiala bi zgradili elektromotor? a) iz magnetno anizotropnega. b) iz magnetno izotropnega. c) iz nemagnetnega. Naloge za 12. teden 1. Kaj je karakteristična značilnost polprevodnikov? a) da električna prevodnost ni odvisna od zunanjih vplivov. b) da je električna prevodnost odvisna od zunanjih vplivov. c) da imajo dobro električno prevodnost. 2. Kateri kemijski elementi spadajo med polprevodnike? a) H, N, O. b) Fe, Ni, Co. C) Si, Ge, P, As. 3. Za izdelavo česa se uporabljajo polprevodniki? a) jeder transformatorjev, elektromotorjev, dušilk, … b) uporov, diod, tranzistorjev, integrirnih vezij, fotocelic, … c) vodnikov, kablov, daljnovodov, … 4. Katere so najpomembnejše fizikalne značilnosti polprevodnikov? a) specifična električna prevodnost in energija prepovedanega energijskega pasu. b) dielektričnost in permeabilnost. c) toplotna prevodnost in korozijska obstojnost. 5. Kateri zunanji vplivi lahko vplivajo na specifično električno prevodnost polprevodnikov? a) vlaga, tlak, … b) temperatura, osvetljenost, električno polje, … c) lega, hitrost, … 6. Kaj je karakteristična značilnost polprevodnikov? a) da je energija prepovedanega pasu manjša od 3 eV. b) da je energija prepovedanega pasu večja od 3 eV. c) da se valenčni in prevodni pas prekrivata. 7. Kateri gibljivi nosilci elektrin obstajajo v polprevodniku? a) samo vrzeli b) samo elektroni. c) elektroni in vrzeli. 8. Katera trditev velja za čisti polprevodnik? a) število prostih elektronov je enako številu vrzeli. b) število prostih elektronov je manjše od števila vrzeli. c) število prostih elektronov je večje od števila vrzeli. 9. Koliko valentne atome primesi moramo dodati štiri valentnemu polprevodniku da dobimo N tip? a) pet valentne atome primesi. b) štiri valentne atome primesi. c) tri valentne atome primesi. 10. Koliko valentne atome primesi moramo dodati štiri valentnemu polprevodniku da dobimo P tip? a) pet valentne atome primesi. b) štiri valentne atome primesi. c) tri valentne atome primesi. 11. Kaj dosežemo z dodajanjem primesi polprevodniku? a) povečamo število gibljivih nosilcev elektrin in s tem električno prevodnost. b) pocenimo polprevodnik. c) povečamo mu specifično električno upornost. 12. Kateri gibljivi nosilci elektrin številčno prevladujejo v N tipu polprevodnika? a) ioni. b) vrzeli. c) elektroni. Naloge za 13. teden 1. Kateri gibljivi nosilci elektrin številčno prevladujejo v P tipu polprevodnika? a) ioni. b) vrzeli. c) elektroni. 2. Zakaj nastane na meji PN spoja zaporna plast? a) ker se zaradi rekombinacije prostih elektronov in vrzeli pojavi na spoju električno polje. b) ker ni gibljivih nosilcev elektrin. c) ker se prosti elektroni in gibljive vrzeli odbijajo. 3. Kako moramo priključiti PN spoj polprevodnika, da bo skozenj stekel električni tok? a) na P tip priključimo + pol električnega izvora, na N tip pa – pol. b) na P tip priključimo – pol električnega izvora, na N tip pa + pol. c) na P in N tip priključimo + pol električnega izvora. 4. Kako moramo priključiti PN spoj polprevodnika, da skozenj ne teče električni tok? a) na P tip priključimo + pol električnega izvora, na N tip pa – pol. b) na P tip priključimo – pol električnega izvora, na N tip pa + pol. c) na P in N tip priključimo + pol električnega izvora. 5. Kakšne kristalne strukture polprevodnikov se uporabljajo v praksi? a) monokristalne, polikristalne in amorfne. b) samo polikristalne. c) samo amorfne. 6. Kaj je osnovna naloga izolantov in dielektrikov? a) da mehansko povezujejo električno prevodne dele. b) da preprečujejo pot električnemu toku med električno prevodnimi deli. c) da ščitijo električno prevodne dele pred vplivi iz okolja. 7. Kaj je karakteristična značilnost izolantov in dielektrikov? a) da imajo visoko specifično električno upornost. b) da imajo visoko specifično električno prevodnost. c) da imajo nizko toplotno prevodnost. 8. V čem je razlika med izolanti in dielektriki? a) v dielektričnosti b) v specifični električni upornosti. c) v specifični električni prevodnosti 9. Kaj je pri električnih napravah posebej odvisno od izolantov? a) segrevanje naprav. b) estetski izgled. c) kvaliteta in zanesljivost naprav. 10. Kolikšna je energija prepovedanega pasu pri izolantih in dielektrikih? a) večja od 3 eV. b) manjša od 3 eV. c) enaka 3 eV. 11. Kje se ob normalnih pogojih nahajajo valenčni elektroni izolantov in dielektrikov? a) v prepovedanem pasu. b) v prevodnem pasu. c) v valenčnem pasu. 12. V kakšnem stanju se nahajajo valenčni elektroni izolantov in dielektrikov? a) so čvrsto vezani na atomska jedra. b) so prosti. c) so šibko vezani na atomska jedra. 13. Iz katerih vrst upornosti je sestavljena izolacijska upornost? a) ohmske in induktivne upornosti. b) notranje in površinske upornosti. c) električne in magnetne. 14. Kaj vpliva na notranjo upornost izolacijskega materiala? a) mehansko stanje površine. b) čistoča površine. c) specifična električna upornost materiala. 15. Kaj vpliva na površinsko upornost izolacijskega materiala? a) mehansko stanje površine in čistoča površine. b) samo čistoča površine. c) specifična električna upornost materiala. 16. Kakšno relativno dielektričnost imajo izolanti? a) mnogo večjo od 1. b) blizu 1. c) manjšo od 1. 17. Kakšno relativno dielektričnost imajo dielektriki? a) mnogo večjo od 1. b) blizu 1. c) manjšo od 1. 18. Kakšen vpliv ima polarizacija na električno polje? a) električna poljska jakost se zaradi polarizacije zmanjša. b) polarizacija nima vpliva na električno polje. c) električna poljska jakost se zaradi polarizacije poveča. Naloge za 14. teden 1. Dielektrične izgube v dielektrikih so posledica? a) električnega polja in polarizacije. b) temperature. c) magnetnega polja. 2. Ali so dielektrične izgube v dielektrikih prisotne v časovno konstantnem električnem polju? a) da. b) ne. c) da, pri nekaterih dielektrikih. 3. Kaj predstavlja izgubni kot ? a) fazni kot med napetostjo in tokom kondenzatorja. b) razliko med 90° in faznim kotom. c) razmerje med ohmsko in kapacitivno komponento toka. 4. Kaj je to faktor izgub? a) tangens izgubnega kota . b) izgubni kot . c) tangens faznega kota med napetostjo in tokom kondenzatorja. 5. Kaj je električna prebojna trdnost? a) električna poljska jakost pri kateri se material stali. b) električna poljska jakost pri kateri pride do preboja. c) temperatura pri kateri pride do preboja. 6. Ali je električna prebojna trdnost odvisna od temperature? a) ni. b) v določenem temperaturnem področju. c) zmeraj. 7. V katere toplotne razrede razvrščamo izolacijke materiale? a) A, B, C, D, F, G, H. b) I, II, III, IV, V, VI, VII. c) Y, A, E, B, F, H, C. 8. Kolikšna je najvišja trajna dovoljena temperatura za F izolacijski razred? a) 155 °C b) 105 °C c) >180 °C 9. Kolikšna je najvišja trajna dovoljena temperatura za E izolacijski razred? a) 155 °C b) 120 °C c) >180 °C 10. V čem je prednost plinastih in tekočih izolantov? a) da se prebojno mesto po preboju regenerira. b) da imajo večjo prebojno trdnost kot trdni izolanti. c) da so uničeni po preboju. 11. Kateri je naravni anorganski izolant? a) sljuda, azbest, kremen. b) steklo. c) keramika. 12. Katere so karakteristične lastnosti sljude? a) velika vrednost relativne dielektričnosti. b) slaba toplotna prevodnost. c) možnost cepljenja na tanke plasti, visoka toplotna obstojnost,visoka prebojna trdnost, male dielektrične izgube. 13. Kateri je umetni anorganski izolant? a) sljuda. b) keramika, steklo. c) azbest. 14. Katere so osnovne surovine za izdelavo tehnične keramike? a) gline in rudnine. b) kovine. c) ogljikovodiki. 15. Katere so osnovne lastnosti tehnične keramike? a) nizka trdota in nizka specifična električna upornost. b) temperaturna in kemična obstojnost, visoka prebojna trdnost. c) neodpornost na staranje. 16. Kaj je značilno za piezoelektrični pojav? a) da pride do geometrijske deformacije zaradi električnega polja. b) da pride do polarizacije zaradi električnega polja. c) da pride do polarizacije materiala zaradi spremembe mehanske obremenitve. 17. Kaj je značilno za elektrostrikcijski pojav? a) da pride do geometrijske deformacije zaradi električnega polja. b) da pride do polarizacije zaradi električnega polja. c) da pride do polarizacije materiala zaradi spremembe mehanske obremenitve. 18. Pri katerih aplikacijah se uporablja elektrostrikcijski pojav? a) zvočnikih, ultrazvočnih oddajnikih, … b) mikrofonih, gramofonskih glavah, tehtnicah, vžigalnikih, … c) senzorjih gibanja, senzorjih sprememb temperature, … 19. Pri katerih aplikacijah se uporablja piezoelektrični pojav? a) zvočnikih, ultrazvočnih oddajnikih, … b) mikrofonih, gramofonskih glavah, tehtnicah, vžigalnikih, … c) senzorjih gibanja, senzorjih sprememb temperature, … 20. Kaj je značilno za piroelektrični pojav? a) da pride do geometrijske deformacije zaradi električnega polja. b) da pride do polarizacije zaradi električnega polja. c) da pride do polarizacije materiala zaradi spremembe temperature. 21. Pri katerih aplikacijah se uporablja piroelektrični pojav? a) zvočnikih, ultrazvočnih oddajnikih, … b) mikrofonih, gramofonskih glavah, tehtnicah, vžigalnikih, … c) senzorjih gibanja, senzorjih sprememb temperature, … 22. V kakšne namene se uporablja steklo na področju elektrotehnike? a) v izolacijske in za izdelavo steklenih vlaken. b) za električne vodnike. c) kot magnetni material. 23. Steklo ima lahko amorfno ali kristalno strukturo. Katero ima boljše mehanske lastnosti? a) z amorfno strukturo. b) s kristalno strukturo. c) ni razlike. 24. Kateri material je bolj porozen, steklo ali keramika? a) steklo. b) keramika. c) ni razlike. 25. Kaj so surovine za izdelavo stekla? a) gline. b) železov oksid. c) steklotvorni oksidi. 26. Za kakšne namene se uporabljajo tkanine iz steklenih vlaken? a) za izolacijo optičnih vodnikov. b) kot izolacija z nizko vodo vpojnostjo in nizko parapropustnostjo. c) kot izolacija za najvišje temperaturne razrede. 27. Katere so prednosti optičnih vodnikov? a) majhna ohmska upornost. b) majhno dušenje optičnega signala, velika hitrost prenosa signala, velike prenosne zmogljivosti. c) prenos signalov brez izgub. 28. Kateri organski materiali se najpogosteje uporabljajo v izolacijske namene? a) meri. b) monomeri. c) polimeri. 29. Kakšni so lahko polimerni materiali po izvoru? a) naravni, naravni modificirani in sintetični. b) umetni. c) umetni modificirani. 30. Kaj je polimerizacija? a) kemična reakcija za povezovanje monomerov v polimer. b) kemični postopek za izdelavo monomerov. c) postopek za oblikovanje polimernih materialov. 31. Kakšne molekule dobimo pri verižni polimerizaciji? a) zavite. b) verižne. c) zamrežene. 32. Kakšne molekule dobimo pri stopenjski polimerizaciji? a) zamrežene. b) zavite. c) verižne. 33. Katere so dobre lastnosti polimerov? a) izjemna toplotna obstojnost,. b) dobre izolacijske in tehnološke lastnosti, estetski izgled. c) da so gorljivi. 34. Katere so slabe lastnosti polimerov? a) slabe izolacijske lastnosti. b) težavno oblikovanje. c) toplotna nestabilnost, nagnjenost k staranju, pri nekaterih problem recikliranja.. 35. Kaj je namen izdelave sestavljenih (kompozitnih) polimernih materialov? a) olajšati reciklažo. b) izboljšati mehanske in električne lastnosti. c) olajšati oblikovanje materialov