Materiali 1 kol. PDF

## Naloge za 2. teden 1. Kako delimo elektrotehnične materiale po uporabnosti? - na aktivne, konstrukcijske in pomožne. - na prevodne, polprevodne, magnetne in neprevodne (izolante). - na trdne, tekoče in plinaste. 2. Na osnovi česa izbiramo vrsto materialov v elektrotehniki? - ele...

## Naloge za 2. teden 1. Kako delimo elektrotehnične materiale po uporabnosti? - na aktivne, konstrukcijske in pomožne. - na prevodne, polprevodne, magnetne in neprevodne (izolante). - na trdne, tekoče in plinaste. 2. Na osnovi česa izbiramo vrsto materialov v elektrotehniki? - električnih, magnetnih, toplotnih in drugih lastnosti. - na osnovi uporabe konkurence. - na osnovi estetskega videza. 3. Koliko znaša gostota materiala, če je masa 1 m³ 1000 kg? - 1 kg/dm³. - 0.001 m³/kg. - 10 kg/m³. 4. Kakšen prehod predstavlja tališče? - iz trdnega v plinasto stanje. - iz trdnega v tekoče stanje. - iz tekočega v plinasto stanje. 5. Katere lastnosti prištevamo med mehanske lastnosti materialov? - sposobnost valjanja, kovanja, litja, varjenja. - trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti. - specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 6. Katere lastnosti prištevamo med tehnološke lastnosti materialov? - sposobnost valjanja, kovanja, litja, varjenja. - trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti. - specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 7. Katere lastnosti prisevamo med električne lastnosti materialov? - sposobnost valjanja, kovanja, litja, varjenja. - trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti. - specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 8. Katera trditev je pravilna? - Specifična električna prevodnost je recipročna vrednost specifične upornosti. - Specifična električna prevodnost je nasprotana vrednost specifične upornosti. - Specifična električna prevodnost je enaka specifični upornosti. 9. Specifična električna prevodnost aluminija znaša $36E-6$ S/m. Kolikšna je specifična električna upornost? - $1E-6/36$ Sm. - $1E6/36$ Ωm. - $36E6$ Ω. 10. Kako se spreminja specifična električna upornost s temperaturo pri kovinah? - Narašča. - Je neodvisna od temperature. - Pada. ## Naloge za 3. teden 1. Katere lastnosti prištevamo med toplotne lastnosti materialov? - Linearni koeficient raztezanja, specifična toplota, specifična toplotna prevodnost. - Trdnost, trdota, žilavost, modul elastičnosti. - Specifična električna upornost, specifična električna prevodnost, dielektričnost. 2. Kaj podaja linearni koeficient raztezanja? - Relativno spremembo volumna pri spremembi temperature za 1 K. - Relativno spremembo dolžine pri spremembi natezne napetosti za 1 N. - Relativno spremembo dolžine pri spremembi temperature za 1 K. 3. Kaj podaja koeficient termonapetosti? - Natezno napetost na enoto temperaturne spremembe 1 K. - Napetost med dvema materialoma. - Termonapetost na enoto temperaturne razlike 1 K. 4. Kaj vpliva na termoelektrično napetost? - Temperatura materiala. - Vrsta materiala in temperaturna razlika med koncema. - Električni tok. 5. Kolikšna je termoelektrična napetost, če je koeficient termonapetosti $6.5\mu V/K$ in temperaturna razlika koncev $20^\circ C$? - $26.5 \mu V$. - $130 \mu V$. - $13.5 \mu V$. 6. Katere lastnosti prištevamo med fizikalno kemične lastnosti? - Topnost, sposobnost spajanja, obstojnost, elektrokemični potencial. - Specifična električna upornost. - Specifična toplota. 7. Katere kovina je obstojnejša? - Ki ima višji elektrokemični potencial. - Ki ima nižji elektrokemični potencial. - Elektrokemični potencial nima vpliva na obstojnost. 8. Kako imenujemo tipe preizkusov materialov? - Preizkusi po normah-standardih, posebni preizkusi, preizkusi v gotovem izdelku. - SIST, DIN, IEC. - Preizkus trdote, preizkus natezne trdnosti, preizkus specifične električne upornosti. 9. Kako označujemo Slovenske nacionalne predpise? - ISO. - SIST. - IEC. 10. Kdaj uporabljamo posebne preizkuse materialov? - Če so lažje izvedljivi. - Ko preizkusi po standardih ne dajejo ustreznih informacij. - Ko nimamo dogovora z izvajalcem standardnih preizkusov. 11. Kdaj uporabljamo preizkuse materialov v gotovem izdelku? - Ko nimamo na razpolago ustreznih vzorcev. - Ko nimamo časa za standardni preizkus. - Ko hočemo ugotoviti obnašanje materiala v dejanskih okoliščinah. 12. Katere so karakteristične značilnosti kovin? - Mala dielektričnost, slaba električna in toplotna prevodnost. - Neprevodnost, prozornost, recikliranje ni možno. - Neprozornost, dobra električna in toplotna prevodnost, možnost recikliranja. 13. Katere skupine kovinskih rud je največ v zemeljski skorji? - Aluminija, železa, kalcija. - Cinka, bakra, volframa. - Neodima, kobalta, urana. 14. Kako imenujemo gospodarsko panogo, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin? - Metalurgija. - Kemija. - Agronomija. 15. Katere kovine spadajo med železne (črne) kovine? - Baker, aluminij. - Železo, jeklo. - Les, plastika. 16. Katera trditev najpogosteje ustreza za barvne kovine? - Imajo nizko ceno. - Imajo dobro električno in toplotno prevodnost. - So slabo obstojne. 17. Katera trditev ustreza kristalni zgradbi snovi? - Atomi, ioni ali molekule so razporejeni v točno določenem redu. - Med razporeditvijo atomov, ionov ali molekul ni nobene zakonitosti. - Oblike drobcev materiala so povsem naključne. ## Naloge za 4. teden 1. Kako imenujemo materiale, ki lahko kristalizirajo v različnih kristalnih sistemih? - To so modifikacijski materiali. - To so polimorfni materiali. - To so amorfni materiali. 2. Kako imenujemo prehajanje snovi iz ene kristalne strukture v drugo? - Poprava kristalov. - Rekristalizacija. - Premena ali prekristalizacija. 3. Kaj je najpogostejši vzrok za spremembo kristalne strukture (premeno)? - Magnetno polje. - Mehanska obremenitev.. - Temperatura. 4. Ali kristalni sistem vpliva na lastnosti materiala? - V nekaterih primerih. - Vpliva. - Ne vpliva. 5. Kje nastane kristalna kal pri strjevanju snovi? - Na najhladnejšem mestu. - Na najtoplejšem mestu. - Na naključno definiranem mestu. 6. Kako imenujemo kristalno zgradbo, ki je sestavljena iz večjega števila kristalnih zrn? - Amorfna. - Polikristalna. - Monokristalna. 7. Kako imenujemo kristalno strukturo sestavljeno iz enotno orientiranega enega samega kristala? - Amorfna. - Polikristalna. - Monokristalna. 8. Kako imenujemo poravnanost (urejenost) kristalov? - Premena. - Tekstura. - Izotropija. 9. Kakšne so posledice urejenosti kristalov na lastnosti snovi? - Anizotropnost lastnosti. - Izotropnost lastnosti. - Nima posledic. 10. V čem je razlika pri ohlajevanju kovine (kristalizirajoče snovi) in amorfne snovi? - Ni razlike. - Pri kovinah je temperatura v področju strjevanja konstantna, pri amorfnih se spreminja. - Pri kovinah se temperatura v področju strjevanja spreminja, pri amorfnih pa je konstantna. 11. Kaj pomeni anizotropія lastnosti? - Odvisnost lastnosti od smeri opazovanja. - Neodvisnost lastnosti od smeri opazovanja. - Urejenost kristalov. 12. Kakšen proces je rekristalizacija? - Odprava kristalov. - Sprememba kristalnega sistema (vrste kristalov). - Nastanek novih kristalov pri isti vrsti kristalov. 13. Kaj pomeni hladna obdelava materialov? - Obdelava, ki poteka pri temperaturi nižji od temperature rekristalizacije. - Obdelava, ki poteka pri temperaturi nižji od sobne temperature. - Obdelava, ki poteka pri temperaturi nižji od tališča. 14. Kakšne so posledice hladnega obdelovanja kovin? - Nima posledic. - Zmehčanje materiala, izotropija. - Utrditev materiala, usmerjenost kristalov, anizotropija. 15. Kaj so zlitine? - So zmesi najmanj dveh kovin ali kovin in nekovin v trdnem stanju. - So kemijske spojine najmanj dveh komponent. - So raztopine najmanj dveh kovin ali kovin in nekovin v tekočem stanju. 16. S kakšnim namenom izdelujemo zlitine? - Da dobimo material z želenimi lastnostmi, ki jih posamezne komponente nimajo. - Da dobimo material z boljšo električno prevodnostjo. - Da material lažje recikliramo. 17. Kako lahko vplivamo na lastnosti zlitin? - Ni možno vplivati. - S temperaturo taljenja. - Z izborom vrste in količine komponent. 18. Katere lastnosti lahko z zlivanjem spreminjamo? - Samo mehanske. - Samo električne - Mehanske in električne. 19. Kakšne kristale dobimo pri popolni topnosti komponent zlitin v trdnem stanju? - Zmesne kristale (raztopina komponent v kristalu). - Zmes kristalov (mešanica kristalov komponent). - Zmes zmesnih kristalov. ## Naloge za 5. teden 1. Pod kakšnimi pogoji dobimo homogeno zlitino? - Pri počasnem охлаждении. - Pri hitrem ohlajevanju. - Pri ekstremno hitrem ohlajevanju. 2. Kdaj je zlitina homogena? - Če je sestavljena iz zmesnih kristalov z različnimi koncentracijami komponent. - Če je sestavljena iz zmesi kristalov. - Če je sestavljena iz zmesnih kristalov z enakimi koncentracijami komponent. 3. Kakšne kristale dobimo pri popolni netopnosti komponent zlitin v trdnem stanju? - Zmesne kristale. - Zmes kristalov. - Zmes zmesnih kristalov. 4. Kakšne kristale dobimo pri delni topnosti komponent zlitin v trdnem stanju? - Zmesne kristale. - Zmes kristalov. - Zmes zmesnih kristalov. 5. Kako imenujemo zlitino, ki prehaja iz tekočega v trdno stanje ob konstantni temperaturi? - Homogena zlitina. - Evtektična zlitina. - Zlitina s popolno topnostjo komponent. 6. Kaj je evtektična zlitina? - Je drobnozrnata zmes kristalov z določeno sestavo in konstantno strjevalno temperaturo. - Zlitina s popolno topnostjo komponent. - Zlitina, ki ima temperaturo tališča višjo od tališča komponent. 7. Kolikšna je strjevalna temperatura evtektične zlitine glede na strjevalno temperaturo komponent? - Zmeraj nižja od komponent. - Enka komponetam. - Višja od komponent. 8. Kaj dobimo, če pride do kemične reakcije komponent zlitine? - Evtektik. - Zlitino z netopnostjo komponent. - Metalid. 9. V čem je razlika med železom in jeklom? - Jeklo je zlitina železa in aluminija. - Ni razlike. - Železo je kemijski element, jeklo pa je zlitina železa z ogljikom. 10. Katero pomembno lastnost za elektrotehniko ima železo? - Feromagnetizem. - Dielektričnost. - Slabo električno prevodnost. 11. Kolikšna je zgornja vrednost deleža ogljika pri jeklu? - 2%. - 0.2%. - Ni določene meje 12. Ali je železne materiale možno reciklirati? - Nikoli. - V določenih primerih. - Zmeraj. 13. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo železne materiale na področju elektrotehnike? - Kot magnetne materiale. - Kot izolacijske materiale. - Kot prevodnike. ## Naloge za 6. teden 1. Ali lahko železo izgubi feromagnetne lastnosti in zakaj? - Železo ima zmeraj feromagnetne lastnosti. - Če ga izpostavimo magnetnemu polju. - Če ga segrejemo čez Curiejevo temperaturo, ker modificira v ẞ obliko kristalov. 2. Katere lastnosti lahko jeklu spreminjamo s toplotno obdelavo?. - Tališče. - Trdnost, trdoto, žilavost, magnetne, - Specifično težo. 3. Kateri postopki spadajo med toplotno obdelavo jekla? - Žarjenje, kaljenje, oplemenitenje, umetno staranje. - Taljenje. - Zlivanje 4. Katere primesi vsebujejo nelegirana jekla? - Tiste, ki so posledica postopka pridobivanja. - Tiste, ki so namenoma dodane. - So brez primesi. 5. Kako vplivata žveplo in fosfor na lastnosti jekla? - Zelo ugodno. - Zelo neugodno. - Nimata pomembnega vpliva. 6. Katere primesi vsebujejo legirana jekla? - Tiste, ki so posledica pridobivanja jekla. - Tiste, ki so dodane z določenim namenom. - So brez primesi. 7. Po kateri lastnosti se odlikuje baker? - Po visoki mehanski trdoti. - Po visoki specifični električni upornosti. - Po visoki specifični električni prevodnosti. 8. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo baker na področju elektrotehnike? - Kot magnetni material. - Kot izolacijski material. - Kot material za električne prevodnike. 9. Zakaj je baker ena od obstojnejših kovin? - Ker je iz skupine žlahtnih kovin. - Ker se zaščiti z lastnim oksidom. - Ker ima dobro električno prevodnost. 10. Kako dobimo trdi baker? - Z dodajanjem primesi. - Z hladno obdelavo. - Z ohlajevanjem. ## Naloge za 7. teden 1. Kako imenujemo bakrove zlitine? - Broni in medenine. - Jekla. - Nimajo posebnega imena. 2. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo bakrove zlitine v elektrotehniki? - Kot prevodni, konstrukcijski, kontaktni in uporovni material. - Kot izolacijski material. - Kot magnetni material. 3. Po kateri lastnosti se odlikuje aluminij? - Po visoki mehanski trdoti. - Po visoki specifični električni upornosti. - Po visoki specifični električni prevodnosti. 4. Katera kovina ima boljšo električno prevodnost? Baker ali aluminij. - Obe kovini imata enako prevodnost. - Baker. - Aluminij. 5. Med katero vrsto kovin spada aluminij glede na specifično težo?. - Med težke kovine. - Med lahke kovine. - Med običajne kovine. 6. V kakšne namene najpogosteje uporabljamo aluminij na področju elektrotehnike? - Kot magnetni material. - Kot izolacijski material. - Kot material za električne prevodnike. 7. Kakšna je obstojnost aluminija ob vplivu alkalij, kislin in soli? - Je dobro obstojen. - Je slabo obstojen. - Podobno kot baker. 8. Katera kovina bo ob korozijskem procesu spoja baker aluminij razpadala? - Baker. - Aluminij. - Nobena. 9. Kateri so najpogostejši cilji legiranja aluminija? - Pocenitev materiala.. - Izboljšanje mehanskih in tehnoloških lastnosti in korozijske obstojnosti. - Povečanje specifične električne prevodnosti. 10. V kakšne namene uporabljamo uporovne materiale? - Za magnetna jedra. - Za izdelavo vodnikov. - Za precizne upore, delovne upore, električne grelce. 11. Uporovni materiali morajo imeti: - Veliko specifično upornost in majhni temperaturni koeficient upornosti. - Veliko specifično prevodnost. - Veliko termoelektrično napetost. 12. Kako delimo uporovne materiale? - Na dielektrike in izolante. - Na kovinske in nekovinske. - Na umetne in naravne. 13. Kako delimo uporovne materiale glede na odnos med tokom in napetostjo? - Na PTK in NTK. - Na linearne in nelinearne. - Varistorje in termistorje. 14. Kako označujemo karakteristiko materiala kateremu se upornost s temperaturo povečuje? - PTK. - NTK. - Nima posebne oznake. 15. Kakšne so lahko izvedbe uporov? - Žične, plastne in masivne. - Samo žične - Samo masivne. 16. Na kak način lahko kovinskim materialom povečamo specifično električno upornost? - Da jim primešamo izolant. - Z zlivanjem drugih kovin. - S toplotno obdelavo. 17. Kaj se zahteva od uporovnih materialov za precizne upore? - Nizka cena. - Majhen temperaturni koeficient upornosti in časovna stabilnost. - Velika termoelektrična napetost. 18. Kaj se zahteva od uporovnih materialov za delovne upore? - Nizka specifična električna upornost. - Časovna stabilnost in višja dovoljena toplotna obremenitev. - Ekstremno majhna termoelektrična napetost. 19. Kaj se zahteva od uporovnih materialov za električna grela? - Nizka cena, trajna vzdržljivost pri visokih temperaturah. - Majhen temperaturni koeficient upornosti. - Ekstremna časovna stabilnost upornosti. ## Naloge za 8. teden 1. Kako dosežemo želeno specifično upornost materialov za debelo plastne upore? - Z mehansko obdelavo uporovnega materiala. - S termično obdelavo uporovnega materiala. - Z ustreznim razmerjem mešanja prevodnega in neprevodnega materiala. 2. Kako vplivamo na upornost tankoplastnih uporov? - Z izbiro materiala osnove upora. - S tehnološkim postopkom nanosa uporovnega materiala. - S termično obdelavo materiala. 3. Katere lastnosti morajo imeti materiali za električne kontakte? - Majhno kontaktno in električno upornost, odpornost proti mehanski obrabi in električnemu obloku. - Veliko dielektričnost. - Majhno permeabilnost. 4. Kako delimo električne kontakte? - Na naravne in umetne. - Na napetostne in tokovne. - Na stalne, prekinjevalne in drsne. 5. Od česa je odvisna kontaktna upornost? - Od specifične upornosti kontaktnega materiala. - Od permeabilnosti kontaktnega materiala. - Od kontaktne površine, pritisne sile in materiala. 6. Od česa je odvisna upornost kontakta? - Od specifične upornosti kontaktnega materiala. - Od permeabilnosti kontaktnega materiala. - Od kontaktne površine, pritisne sile in materiala. 7. Na katere probleme moramo paziti pri kontaktih za majhne tokove? - Na zavaritve kontaktov. - Na oksidno plast, ki poveča kontaktno upornost. - Na prenos materiala. 8. V katerih tokokrogih prihaja do prenosa materiala s kontakta na kontakt? - V tokokrogih z velikimi tokovi. - V izmeničnih tokokrogih. - V enosmernih tokokrogih. 9. Kakšna je izvedba platiniranih kontaktov? - Kontakt je prevlečen s platino. - Na cenejšo osnovo je nameščena kontaktna ploščica iz kontaktnega materiala. - Kontakt je v celoti izdelan iz kontaktnega materiala. 10. Kaj je cilj izdelave platiniranih kontaktov? - Poenostavitev izdelave. - Zmanjšanje porabe kontaktnega materiala. - Povečanje kontaktne upornosti. 11. Pri drsnem kontaktu se prenaša električna energija? - Med mirujočim in gibajočim kontaktnim delom. - Med mirujočima kontaktnima deloma. - Med gibajočima kontaktnima deloma. 12. Kako naj bodo izbrani kontaktni materiali pri drsnem kontaktu? - En kontaktni del naj bo iz mehkega drugi iz tršega materiala. - Kontaktna dela naj bosta iz čim trših materialov. - Kontaktna dela naj bosta iz čim mehkejših materialov.