Računovodstvo: Osnovne Opredelitve in Vrste Stroškov PDF

# Osnovne opredelitve - Poslovanje poslovnega procesa razumemo kot opravljanje njegove dejavnosti. - Poslovanje je možno le, če poslovni sistem razpolaga s potrebnimi prvinami, ki se v poslovnem procesu preoblikujejo v **poslovne učinke**. - Poslovnimi učinki razumemo proizvedene proizvode in oprav...

# Osnovne opredelitve - Poslovanje poslovnega procesa razumemo kot opravljanje njegove dejavnosti. - Poslovanje je možno le, če poslovni sistem razpolaga s potrebnimi prvinami, ki se v poslovnem procesu preoblikujejo v **poslovne učinke**. - Poslovnimi učinki razumemo proizvedene proizvode in opravljene storitve. - Poslovni sistem je od okolja razmejena in zaokrožena smiselna celota, ki se ukvarja s poslovanjem (z vidika celote, ki se ukvarja s poslovanjem). - Vsak poslovni sistem ima tudi neki predmet poslovanja. Tako lahko govorimo o **proizvajalnih** in **storitvenih** poslovnih sistemih. - Prvine, s katerimi razpolaga poslovni sistem, so lahko financirane **lastniško** (s kapitelom) ali **dolžniško** (z dolgovi). ## Prvine poslovnega procesa v poslovnem sistemu - Cilj poslovnega procesa v poslovnem sistemu je ustvarjanje določenih poslovnih učinkov, to je proizvod ali storitev in njihova prodaja ob primernem poslovanju - zidu. - Za obstoj so pomembne njegove prvine: ### 1. Delovna sredstva - Deulišča, zgradbe, oprema, večletni nasadi in osnovna čreda. - V poslovnem procesu ne spreminjajo svoje oblike, v njem sodelujejo le s svojimi **koristnimi lastnostmi**. - Omogočajo del sredstva sposobnost da v določenem času omogočajo proizvodnjo določene količine proizvodov ali opravljanje določenega števila storitev. - V poslovnem procesu se **obrabljajo**. - Svojo korist zgubljajo zaradi fizične obrabe, fizičnega staranja in moralnega staranja (tehnološki napredek - novi, boljš stroji). - Obračunani letni znesek amortizacije delovnih sredstev je odvisen od njihove vrednosti in načrtovane življenske dobe. ### 2. Predmeti dela - Surovine, material, polproizvodi, deli in energija. - V poslovnem procesu **prenehajo obstajati**. ### 3. Storitve - Lastne materialne oblike. - Del običajno opravijo zaposleni v poslovnem sistem sami, del pa drugi. - Večina storitev je porabljena v trenutku, ko so opravljene. ### 4. Delo - Zavestna, v naprej premišljena dejavnost, ki je povezana z trošenjem delovne sile. - Trošenje je odvisno od: - intenzivnosti in zahtevnosti dela - trajanja prisotnosti zaposlenega pri delu - Uporabljamo fizično in umsko energijo, ki v podjetju ustvarja dodatno vrednost. - Plača je urednostno nadomestilo za udeležbo človekovega dela v poslovnem procesu. ## Sestavni deli računovodstva - Računovodstvo je dejavnost spremljanja in preučevanja devarno izraženih pojmov pojavov, ki so povezani z nehega poslovnega sistema. - Sestavljajo ga: ### 1. Knjigovodstvo - Ukvarja se s preteklostjo poslovanje. - Posebna vrsta evidentiranja poslovanja. - Gre za spremljanje poslovnih dogodkov, ki vplivajo na stanje sredstev in obveznosti do virov sred. ter na pojav odhodkov in prihodkov. - Pri tem so zanimivi le podatki o že uresničenih poslovnih dogodkih. ### 2. Operativna evidenca - Obsega le spremljanje določenih dogodkov, ki se v poslovanju ponavljajo. - Podatke dobiva iz delovnih procesov **(dnevna poraba energije, proizvedene količine proizvodov...)** ### 3. Statistična evidenca - Proučuje množične pojave v poslovanju poslovnega sistema. - Primerja podatke, išče vzroke za nastanek posameznih pojavov, ter ugotavlja določene povezave med njimi **(primerja podatke o prodaji posameznih vrst blaga po posameznih mesecih) - jih primerja s preteklimi obdobji)**. ### 4. Računovodsko predračunavanje - Jomerjeno v prihodnost. - Gre za vrednostno *spremljanje predvidenih sprememb in stanj ter pojavov*. - Zagotavlja kvalitetne informacije (glavna naloga). - V popolnosti obravnava vsa predvidena stanja in spremembo sredstev in obveznosti do virov sred. ter vse predvidene pojave odhodkov in prihodkov. - Melodična uskijenost zbiranja podatkov s knjigovodstvom. - Neformalnost zbiranja podatkov, zato ne morejo biti dokumentirani z ustreznimi knjigovodskimi listinami. - Rezultat so *računovodski predračuni*, hi so namenjeni notranjim in zunanjim uporabnikom. - So sistematizirana poročila ki vsebujejo podatke ali informacije o denarno izraženih pričakovanih poslovnih spremeubah v prihodnosti. - Lahko se nanaša na *celoten poslovni sistem, njegove dele in poslovne učinke*. - V *Pravilniku o računovodstvu* opredeli vrste računovodskih predračunov, ki jih sestavlja za notranje potrebe, njihovo vsebino, obliko, metodologijo sestavljanja, roke dokončania in uporabnike, ki jim jih je treba dostaviti. - So podlaga za sprejemanje poslovnih odločitev. ### 5. Računovodsko nadziranje - Ukvarja se s presojanjem pravilnosti pri oblikovanju podatkov in njihovem spreminjanju. - V povezavi s tem z oblikovanjem informacij in z odpravljanjem pri tem ugotovljenih nepravilnosti. - Vrste računovodskega nadziranja: - kontrolirnane - revidiranje - inspeciranje - **Kontroliranje**: sprotno presojanje pravilnosti podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. - **Revidiranje**: - Notranje: opravljajo osebe, ki so v poslovnem sistemu zaposlene. - Namen je ugotovit, ali je delovanje posameznih poslovnih funkcij v poslovnem sistemu optimalno, če ni tako je potrebno s predlaganimi tešitvami prispevati k njegovemu optimalnejšemu delovanju. - Notranji revizor mora biti neodvisen od poslovodstva. - Zunanje: opravljajo osebe, ki niso zaposlene v poslovnem sistemu. - Skuša ugotoviti, ali predloženi računovodski izkazi kažejo pravo sliko o poslovanju poslovnega sistema. - Rezvizor sestavi v okviru svojega dela poročilo, katerega najpomembnejša sestavina je revizorjevo mnenje. Lahko je pozitivno, negativno, ali se revizor vzdrži. - Negativno mnenje je pomemben razlog za nezaupanje uporabnikov računovodskih izkazov in v sistemu ovija pri nadaljnjem poslovanju - **Inspiciranje**: opravljajo osebe, ki niso zaposlene v poslovnem sistemu. Ključno je, ali je poslovanje poslovnega sistema skladno s predpisi. - Inspektor se lahko osredotoči le na nekatere njegove segmente. ### 6. Računovodsko analiziranje (proučevanje). - Presoja *ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter predlaganjem izboljšav*. - Gre za analiziranje, ki temelji na računovodskih podatkih. - Uporablja se metode *razčlenjevanja, primerjanja, izločanja, osamljanja, in strnjevanja*. - Pomembna je *metodična usklajenost izkazovanja ekonomskih kategorij med obdobji*. ### 7. Računovodsko informiranje - Je končna stopnja knjigovodstva, računovodskega predračunavanja, rač. nadziranja in rač. analiziranja. - Ukvarja se s *posredovanjem računovodskih podatkov in info njihovim uporabnikom, ki so notranji in zunanji*. - Notranji: vodje in izvršilni organi upravljanja, zaposleni in lastniki poslovnega procesa z aktivno pravico do upravljanja. - Zumanji: lastniki poslovnega sistema brez aktivne pravice do upravljanja, država in javnost, možni vlagatelji kapitala, posojiilodajalci, dobavitelji, kupci, konkurenti. ## Vrste računovodstva - **Finančno računovodstvo**: poslovni dogodki, ki se nanašajo na področje poslovanja z drugimi. - **Stroškovno računovodstvo**: pos. dogodki, ki se nanašajo na področje poslov znotraj poslovnega sistema. ### Področje poslovanja z drugimi zajema: - Priskobo prvin poslovnega procesa (npr. materiala). - Razpečavo ustvarjalnih poslovnih učinkov. - Priskobo ter vračanje finančnih sredstev. - Vsa poslovna razmerija s poslovnimi partnerji. ### V okvir finančnega rač. tako spadajo: - Glavno knjigovodstvo ter knjigovodstvo denarja, terjatev in obveznosti. ### Področje poslovanja znotraj poslovnega sistema pa zajema: - Spremljanje in preučevanje: prvin poslovnega procesa in stroškov in učinkov pri poslovnem procesu, poslovnega zida posameznih sestavnih delov poslovnega procesa. #### V okvir stroškovnega rač. tako spadajo: - Knjigovodstvo osnovnih sredstev, materiala, plač, storitev kot prvin, stroškovnih mest, stroškov nosilcev polproizvodov, proizvodov, trgovskega blaga in prodaje. ### Poslovodno računovodstvo: - Ni vrsta računovodstva kot fin. in strošk. - Gre za skupek tistega dela stroškovnega in finančnega računovodstva, ki oblikuje rač. informacije, pomembne za poslovno odločanje. - Finančno rač. info je torej namenjeno *zunanjim uporabnikom*. - Poslovodno rač. info *notranjim*, to je poslovodjem. - Obstajajo poieishe med njima: - Obveznost (nujnost): finančno rač. je zakonsko predpisano, poslovodno ni. - Namen: finančno za zunanje uporabnike, poslovodno rac. info pa poslovodjen v poslovnem sistemu. - Uporabniki: - Zakonodaja in računovodski standardi - Enota (način) izražanja: fin. rač. info je devizno, poslov. pa tudi drugače ### Razlika med poslovodni in standardni: - naravnost info: poslovodni so nematerialne, fin. so materialne - pogostost poročanja: fin rač. poročila 1x letno, poslovodne - mesečno - stopnja natančnosti: poslovodni posamezne dejavnosti podjetju, oddelke, trge in podobno. Fin odgovarja po zakonu, poslovodne nimajo takih posledic. ## Omejitev glede računovodskih informacij - Računovodske informacije so ključne pomena za prikaz premoženjskega in finančnega stanja poslovnega sistema ter njegove poslovne uspešnosti. - So najno potrebne pri tudi pri poslovnem odločanju. - Le del dejstva: so le del dejström, da so računovodske info. osnova za odločitve o preteklem poslovanju poslovnega sistema. - Omejitev je povezana z dejstvom, da so računovodske info. nujno potrebni info. le za del dejstrom, da so računovodke info. - Druga omejitev povezana z dejstvom, da računovodstvo ni znanstvena natančna veda. - Tretja omejitev povezana z dejstvom, da računovodske info. so izražene vrednostno. - Četrta omejiten: računovodske info. so lahko osnova za odločitve, ki neugodno vplivajo na poslovno uspešnost podjetja. ## Statično in dinamično opredeljene gospodarske kategorije - Gospodarske kategorije, ki jih računovodstvo spremlja in preučuje, so lahko opredeljene statično ali dinamično. #### Statično: - Dojamemo le v тренутку: - sredstva (stva, pravice, denar) - obveznosti do virov sredstev - Dojamemo v določenem obdobju --> izkazan v bilance stanja (na dan) #### Dinamično: - Stroški --> dojamemo v določeno obdobje - Odhodki - Prihodki - Izkaz poslovnega izida (določeno obdobje) - Poslovni izid ## Stroški: - So cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa. - O njih govorimo, ko:<br> 1. Gre za katero od prvin poslovnega procesa (vračilo posojila ni strošek, saj ne gre za nobeno od prvin poslovnega procesa). 2. Se posamezna prvina v poslovnem procesu tudi troši (zemljišče kot prvina v PP se ne troši, ne moremo govoriti o strošku). 3. Je posamezno prino mogoče vrednostno izraziti oz. je za njeno pridobitev potreben devar (zrak: nima cene, ni strošek). - So cenovno izraženi troški smiselno povezani z nastajanjem poslovnih učinkov (znesek, ki so dobrodelne namene, niso stroški, ampak so *odhodki*). - Gre za tiste cenovno izražene potroške prvin poslovnega procesa, ki v primeru premajhne prodajne vrednosti poslovnih učinkov povzročajo *izgubo*. - *Izdatki* pomenijo zmanjšanje denarja (uračunalo posojila). ### Razmerja med stroški in izdatki: - Stroški brez izdatkov (podrjen stroj - zanjs nismo plačali stroški za stroj pa bodo). - Izdatki brez stroškov (nakup zemljišča). - Stroški pred izdatki (ob obračunu plač, se pojavijo stroški, izdatki pa se pojavijo ob izplačilu plac). - Stroški istočasno z izdatki (plačana storitev takoj, ko je opravljena, npr. prevoz, obrtna storitev). - Stroški kasneje kot izdatki (nabava materiala, ki ga ne porabimo takoj, če poslovni sistem plača nabavljeni material prej kot ga porabi, se pojavijo najprej izdatki in šele kasneje stroški). ## Vrste stroškov 1. **Naravne vrste stroškov**: stroški delovnih sredstev, predmetov dela, storitev in stroški dela. (neuporabna razvrstitev) 2. **Izvirne (običajne) vrste stroškov**: stroški materiala, storitev (v ožjem smislu), amortizacije, davkov dela in obresti. - Stroški materiala so cenovno izraženi potroški neposrednega materiala in tistega dela materiala, ki sestavlja splošne proizvajalne stroške ter splošne stroške nabave, uprave in prodaje. - Stroški storitev: v ožjem smislu so stroški prevoznih storitev, proizvajalnih sistemov storitev vzdrževanja, reklame - stopnja, če jih opravijo drugi poslovni sistemi, najema, zavarovalnih premij. - Stroški amortizacije: se obračunavajo za. OS, ki so usposobljena za uporabo, ne glede na to, ali se uporablajo ali ne: - AS, ki ne *izgubljajo vrednosti* - za AS tistih skupin, ki *nimajo več vrednosti* - za AS v vgradnji ali izdelava do usposobitve za uporabo. - Stroški davkov: vsebujejo le tiste davke, ki *niso odvisni od poslovnega izida* in ki *ne spadajo med stroške dela*. - Stroški dela: *place v konstantnem znesku (neto)*. - Stroški obresti: v zvezi z *dobljenimi posojili in krediti*. ## Analitične vrste stroškov - Razvrstitev glede na to, kako se stroški obnašajo pri spreminjanju obsega dejavnosti: ### 1. Spreminjanje obsega dejavnosti na: - **Stalne (fiksne) stroške** ne vpliva. - **Spremenljivi (variabilni) stroški** so povsem odvisni od obsega dejavnosti. #### Stalni stroški: - Neomejeno stalni (absolutno fiksni): postojeno odvisni od obsega dejavnosti (npr.: najemnina, zavarovalne premije...). - Omejeni stalni (relativno fiksni): - Sprememba obsega dejavnosti nanje ne vpliva v določenih mejah. - Te meje so enake obsegu dejavnosti, ki ga je težko doseči s polnim izkoristkom. Stroški sunkovito povečajo, če obseg dejavnosti preko meje. - Obseg D. poveza preko meje - stroški sunkovito. - obratno sorazmerni z obsegom dejavnosti - Spremenljivi stroški: - Sorazmerni (proporcionalni): - V skupnem znesku se sorazmerno z obsegom dejavnosti gibljejo. - Na količinsko enoto poslovnega učinka so vedno enaki (stroški izdelovalnega materiala...). - Napredujoči: - V skupnem znesku naraščajo hitreje od obsega dejavnosti. - Povečujejo se tudi na količinsko enoto poslovnega učinka, kadar poslovni sistem v enakem obdobju napravi več. (plače *nadurno delo*). - Nazadujoči: - V skupnem znesku naraščajo počasneje od obsega dejavnosti. - Padajo na količinsko enoto poslovnega učinka (stroški *razvoja*...). - Seštevek *neomejenih stalnih in sorazmerno spremenljivih* so vedno *nazadujoči stroški*. ### 2. Stroški po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih - Stroškovno mesto je *funkcijsko, prostorsko ali tvarno zaokrožen del poslovnega sistema, na katerem ali v zvezi s katerim se pri poslovanju pojavljajo stroški , ki jih je mogoče razporejati na posamezne stroškovne nosilce in je zanje nekdo odgovoren*. - Smisel je omogočiti podrejnejši obračun stroškov po stroškovnih nosilcih in ugotoviti odgovornost za nastanek posameznih stroškov. #### Stroški: - **Primarni stroški**: so tisti (v povezavi s tem) ki se prvič pojavijo v katerem koli stroškovnem mestu. - **Sekundarni stroški**: pa tisti, ki so preneseni z izvirnega na drugo stroškovno mesto. - **Stroškovni nosilec**: pa *poslovni učinek, zaradi katerega so se pojavili stroški in s katerim je te stroške tudi treba povezati*. - **Stroški posameznih stroškovnih nosilcev**: - **Neposredni stroški**: nastanek je mogoče neposredno povezati z nekim poslovnim učinkom. - Spadajo: stroški materiala, stroškov storitev in amortizacije, neposredni stroški dela, neposredni stroški prodaje, drugi nep. stroški. - **Splošni stroški**: jih ne moremo neposredno povezovati s tem določeni poslovnimi učinki. - Splošni stroški, ki odpadejo na neki poslovni učinek, lahko ugotovimo posredno, s koeficient dodatka splošnih stroškov, ki je pri tem opredeljen, kot razmerje med zneskom splošnih stroš. - Pomnožen s 100, predstavlja odstotek pribitka na izbrano osnov. - Splošni stroški ustvarjanja učinkov - nabave, uprave, prodaje - spl. sor. in financiranja - Vsota neposrednih in splošnih stroškov poslovnega učinka je njegova *lastna cena*. ### ABC metoda - Je dobra podloga za obračun stroškov po stroškovnih nosilcih in s tem tudi za učinkovitejše upravljanje s stroški, zlasti splošnimi. - Zamisel: stroški niso posledica nastajanja poslovnih učinkov, pač pa posledica aktivnosti, ki so potrebne za njihovo nastajanje. - Poslovni učinki so tako le potroški teh aktivnosti. - 4 faze: 1. Najprej je potrebno *opredeliti najpomembnejše aktivnosti*, ki so potrebne za izvedbo proizvodnega procesa. 2. Opredelitev *dejavnikov, ki vplivajo na stroške posamezne aktivnosti*. 3. Oblikovanje *stroš. centrov* za vsako aktivnost. 4. Prenašanje *stroš. aktivnosti* na poslovne učinke glede na zahteve teh poslovnih učinkov po določenih aktivnostih med proizvodnim procesom. - Lastna cena poslovnega učinka je torej seštevek vseh z njim povezanih neposrednih in nanj razdeljenih splošnih stroškov. - Zoženo lastno ceno dobimo, če od lastne cene odštejemo neposredne stroške prodaje in stroške financiranja. - Proizvajalne stroške dobimo, če od lastne cene poleg neposrednih stroškov prodaje in financiranja odštejemo še splošne stroške nakupa, uprave in prodaje. ### Drugi pojmi iz teorije stroškov: - Dodatni stroški: so tisti stroški, ki jih povzroča proizvodnja dodatne količine poslovnih učinkov. - Sestavljajo jih spremenljivi in morebitni stalni stroški, nastali zaradi prehoda na novo raven obsega dejavnosti. - Mejni stroški: so dodatni stroški, ki se nanašajo na samo dodatno proizvedeno količinsko enoto. - Oportunitetni stroški: izgubljena korist kot posledica izbire določene rešitve. Predstavljajo razliko med mestu nenastalimi prihodki in nenastalimi spremenljivimi stroški. - Dejanski stroški: so zmnoški dejanskih potroškov prvin poslovnega procesa. - Ocenjeni stroški: gre za oceno potroškov prvin, njihovih cen ali celo dojega. ### Standardni stroški: - So zmnoški teoritično upravičenih potroškov in prav takih cen. - Deliter: temeljne, sprotne, idealne, realne in normalne. ### Obračunavanje ciljnih stroškov: - Namenjeno zmanjševanju stroškov poslovnega učinka med njegovim življenjskim obdobjem. - Začnemo razmišljati o proizvodnji sele potem, ko smo se seznanili z željami, potrebami in možnostmi. - Najčilnost sistema ciljnih stroškov je, da začnemo razmišljati o proizvodnji sele potem, ko smo se seznanili z željami, potrebami in možnostmi. #### Klasični pristop: - **Normalni dobiček**: prodajna cena - stroški = normalni dobiček - **Pristop z uporabo ciljnih stroškov**: prodajna cena - normalni dobiček = ciljni stroški ## Odhodki - So nasprotje prihodkom in skupaj z njimi oblikujejo poslovni izid. - Opredelimo kot stroške v prodanih poslovnih učinkih. - Večino odhodkov lahko opredelimo kot stroške v določenem obračunskem obdobju. ### Razmerja med odhodki in stroški: - Odhodki brez stroškov: poslovni sistem odpiše kako terjatev iz prejšnjega obračunskega obdobja ali plača kazen: se pojavijo le *odhodki brez stroškov*. - Odhodki se pojavijo istočasno s stroški pri opravljanju storitve, pojavijo se pri storitvenem poslovnem sistemu stroški, opravljena storitev pa je istočasno že tudi prodana, zato je pojav stroškov in odhodkov istočasen. - Stroški pred odhodki: pri proizvodnji poslovnih učinkov pojavijo stroški, ob prodaji teh poslovnih učinkov pa še odhodki. - Izdatki: pomenijo le zmanjšanje stanja denarja in da ne vplivajo na poslovni izid. ### Vrste odhodkov: - Delimo na redne (poslovni, finančni) in druge. - Redni so posledica običajnih pojavov pri poslovanju, drugi pa posledica nekih neobičajnih oz. nastajanjem in razpečavo poslovnih učinkov. #### Poslovni odhodki: - So neposredno povezani z nastajanjem in razpečavo poslovnih učinkov. - Finančni pa z dolžniškim financiranjem poslovanja in z odpisom finančnih naložb. ##### Poslovni odhodki orimankljaj: - So stroški (brez dobička) ki se nanašajo na prodane poslovne učinke, ter nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga, materiala in podobnega v obračunskem obdobju. - Poslovni odhodhi po funkcionalnih skupinah: - proizvodni stroški prodanih kolión (proizvodna dejavnost) oz. nabavna vrednost prodanih kolión, - splošni stroški uprave in prodajna, -neposredni stroški prodaje, - prevrednotovalni poslovni odhodki. - Te odhodke sestavljajo vsi stroški v okviru *lastne cene* proizvedenih poslovnih učinkov z izjemo stroškov financiranja. ##### Poslovni odhodki z obračunskega widika: - **Proizvcijalni poslovni sistem**: - stroški v razdobju nastali stroški (brez stroškov financiranja). - stroški v začetnem stanju nedokončane proizvodnje - stroški v končnem stanju nedokončane proizvodnje. - stroški v razdobju dokončanih proizvodov - stroški v začetni zalogi proizvodov - stroški v končni zalogi proizvodov - stroški v razdobju prodanih proizvodov - = poslovni odhodki - **Storitveni poslovni sistem**: - stroški v razdobju nastali stroški - stroški v razdobju opravljenih in prodanih storitev - = poslovni odhodki - **Trgovinski poslovni sistem**: - stroški v - razdobju nastali splošni stroški - nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga - = stroški v razdobju prodanega trgovskega blaga - poslovni odhodki #### Finančni odhodki: - Stroški obresti, prevrednotovalni finančni odhodki (stroški odpisov finančnih naložb ), dani blagajniški popusti. - Povezani so z dolžniškim financiranjem in finančnimi naložbami. - Stroški obresti so povzročeni z najetimi posojili. - Prevrednotovalni finančni odhodki pa se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi fin. naložbami (naložbe v kapital, drugih poslovnih sistemov , dana posojila...). #### Drugi odhodki: - Možne izgube odhodki iz prejšnjih let, rezervacije za poravnavanje izgub. - So izgubljene vrednosti, hi niso povezane z nastajanjem proizvodov, storitev ali poslovnih učinkov. - Nastajajo z izredním zmanjševanjem sredstev ali z izredním povečanjem dolgov. - Med druge odhodke spadajo: - neobičajne postevkę ki zmanjšujejo celotni poslovni izid in ne izvirajo iz rednega poslovanja. - postavke, ki zmanjšujejo celotni poslovni izid in izvirajo iz preteklih obračunskih obdobji. - Znesek izgube iz prejšnjih let, ki ga namerava poslovni sistem poravnati v obračunskem obdobju. - oblikovanje rezervacij za poravnavanje *možne izgube*. ## Prihodki - So nasprotje odhodkov. - Večino prihodkov je mogoče opredeliti s prodajno vrednostjo prodanih poslovnih učinkov. - Pridobljene vrednosti. - Prejemski so le povečanje stanja denarja in ne vplivajo na poslovni izid. ### Razmerja med prihodki in prejemki: - Prejemki brez prihodkov: posojilo (prejeta posojila) ali prejete varščine, ki so kasneje vrnjene., vračilo predujmov. - Prihodki brez prejemkov: presežek pri zalogah materiala, dobaviteljev dobropis , ki zmanjša obveznosti poslovnega sistema in pomeni nastajanje prihodkov (ti prihodki ne pomenijo prejemka denarja) - Prihodki pred prejemki: kupec poravna kupnino po prejemu blaga in računa. - Prihodki ob dobavi blaga in izstavitvi računa, prejemki pa ob plačilu kupca. - Oboje istočasno: ko kupec poravna račun ob prejemu blaga. - Prihodki kasneje od prejemkov: kupec poravna kupnino s predujmom, prihodki teele ob dobavi ba, kupca (spletno naročilo). ### Vrste prihodkov: - Delimo na redne (poslovni, finančni). - Redni so posledica običajnih pojavov pri poslovanju, finančni pa posledica nekih neobičajnih ali popravljalnih pojavov. #### Poslovni prihodki: - Prodajna vrednost prodanih proizvodov, storitev , trgovskega blaga, materiala in prejetih nadomestil v zvezi s prodajo, ki vplivajo na poslovni izid. - Opredelitev na podlagi: - dokončane proizvodnje - zaračunane prodaje - plačane prodaje. ##### Uporabljamo koncept zaračunane prodaje,: - Ta jih sestavljajo prodajne vrednosti prodanih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev), prejete subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, preseki pri gotovini, matericulum, ericulum, polproievodih, izterjane odpisane terjatve, prejele are, pogodbene kazni, pozitivne razlike pri časovnih razmejitvah v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi fin. naložbami ter terjatucami. #### Finančni prihodki: - Prejete obresti in dividende, - prevrednotovalni finančni prihodki (se pojavijo zaradi povečanja vrednosti fin. naložb ). - Del ni odvis