Gospodarske dejavnosti 1 – ERUDIO PDF

Prosojnice s predavanj za predmet Gospodarske dejavnosti Povzeto po učbeniku: Jarc, B. et al.Sodobno gospodarstvo 1: Gospodarske dejavnosti. 1. natis. Celovec: Mohorjeva, 2010. Prosojnice ne nadomeščajo učbenika  Vsebina 1. Udeleženci v gospodarstvu 2...

Prosojnice s predavanj za predmet Gospodarske dejavnosti Povzeto po učbeniku: Jarc, B. et al.Sodobno gospodarstvo 1: Gospodarske dejavnosti. 1. natis. Celovec: Mohorjeva, 2010. Prosojnice ne nadomeščajo učbenika  Vsebina 1. Udeleženci v gospodarstvu 2. Primarne dejavnosti 3. Industrija 4. Obrt 5. Trgovina 6. Trgovski posredniki 7. Organizacijske oblike trga  1. Udeleženci v gospodarstvu Gospodarstvo Gospodarske dejavnosti Podjetje  Gospodarstvo Gospodarstvo je proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin. Gospodarstvo je celota vseh ustanov in dejavnosti, s katerimi zbujamo in načrtno pokrivamo človekove potrebe.  Potrebe Potreba je neka želja ali občutek pomanjkanja nečesa. Potrebe so neomejene: s tehničnim napredkom nastajajo nove dobrine, po katerih se razvijajo nove potrebe. 5  Potrebe Potrebe so izrazito subjektivne: (različni okusi, želje, starost, zdravstveno stanje in razpoložljivi dohodek. Se spreminjajo (moda, okusi..) Se obnavljajo (lakota, žeja..) 6  Vrste potreb Potrebe glede na nujnost zadovoljitve Primarne (življenjskega Sekundarne (luksuzne, pomena) niso nujne) Potrebe glede na število nosilcev Potrebe posameznika Družbene potrebe Potrebe glede na način zadovoljitve Zadovoljimo jih z Ne moremo zadovoljiti z dobrinami dobrinami (sreča, priznanje)  Dobrine Dobrina je vsaka stvar, ki ima uporabno vrednost in je sposobna zadovoljiti potrebo. 8  Vrste dobrin Gospodarske (proizvodi) Naravne (na razpolago v naravi) Materialne Nematerialne (storitve) Za končno uporabo Za investicijsko uporabo 9  Udeleženci v gospodarstvu Gospodinjstva Podjetja Imajo potrebe Zadovoljujejo potrebe Kupujejo od podjetij in Proizvajajo in prodajajo trošijo Ustvarjajo povpraševanje Ustvarjajo ponudbo na na trgu trgu  Delitev dela Brez delitve dela sodobno gospodarstvo ne bi moglo obstajati. Nihče ne more sam proizvesti in narediti vsega, kar v življenju potrebuje. Za današnjo družbo je značilna vse večja specializacija. Razvoj delitve dela in nastanek trgov Ko ljudje proizvedejo več, kot potrebujejo zase, se pojavi potreba po menjavi dobrin. Večja kot je bila specializacija, več je bilo menjave, ki postane komplicirana.  Pojavi se potreba po nekem blagu, za katero je zamenljivo katero koli blago (splošni ekvivalent). Menjava razpade na dva dela: - prodaja blago za denar in - nakup denar za blago  Trg = stičišče ponudbe in povpraševanja Podjetja Delovna sila Investicij Denar Denar ske Gospodinjstva dobrine, storitve Potrošne dobrine in storitve Podjetja  Vrste delitve dela Delitev dela v podjetju (nabava, skladišče…) Nacionalna delitev dela - navpična (vertikalna) specializacija - vodoravna (horizontalna) specializacija  Navpična specializacija Primarna proizvodnja Ovčereja, pridelovanje bombaža Storitev Trgovina na debelo, promet Proizvodnja Predilnica, tkalnica, izdelava oblačil Storitev Prevoz, trgovina na debelo in drobno Potrošnja porabnik  Vodoravna delitev dela Specializirana podjetja opravljajo dela na enaki gospodarski stopnji. Primer vodoravne delitve dela v lesni industriji: Kuhinje Spalnice Dnevne Predsobe sobe  Vrste delitve dela Mednarodna delitev dela - prednosti: proizvodnja kjer je najmanj stroškov - pomanjkljivosti: odvisnost od mednarodnih razmer  Gospodarska ureditev Kaj in koliko proizvajati ? Kako proizvajati ? Kdo je lastnik proizvajalnih sredstev ? Kako razdeliti proizvedene dobrine ?  Značilnosti sodobnih tržnih gospodarstev Trg v razmerah negotovosti in tveganja ne daje dovolj informacij, da bi se potrošniki in podjetja racionalno odločali, kar vodi do gospodarskih nihanj in posledično do gospodarskih kriz. Da bi omilila negativne posledice delovanja trga, je država začela posegati v gospodarstvo in tudi na druga področja. Postala je poglavitni dejavnik blaginje. 20  Posegi države Ekonomsko področje Socialno področje Negospodarske dejavnosti Gospodarski javni sektor 21  Posegi države na ekonomsko področje Čim večja zaposlenost (aktivna politika zaposlovanja) Gospodarska rast in razvoj (podpira perspektivne panoge, z zakonodajo vpliva na ugodne pogoje gospodarjenja..) Gospodarska stabilnost (prevzema tveganja, uravnava obseg denarja v obtoku, preprečuje nastajanje monopolov…) 22  Ekonomski odnosi s tujino Ekologija Odpravlja negativne učinke trga (različne davčne stopnje, določa cene nujnih življenjskih dobrin, nadzira cene surovin, ščiti potrošnika z zakonodajo…). 23  Posegi države na socialno področje Sistem prerazdelitve dohodkov (manjša socialne razlike med prebivalci) Zdravstveno in pokojninsko varstvo Pomoč brezposelnim Socialno varstvo (štipendije, otroški dodatki, stanovanja…). 24  Negospodarske dejavnosti Šolstvo in šport Zdravstvo, kultura Državna uprava Vojska Policija 25  Gospodarski javni sektor Javni prevoz Komunalne storitve (voda, elektrika…) Prometna infrastruktura Raziskave in tehnološki razvoj 26  Vloga države pri varovanju okolja Okoljevarstvena politika ima nalogo, da čim bolj preprečuje razsipnost pri uporabi surovin in energije ter zmanjšuje odpadke in emisijo plinov. 27  Faze gospodarskega procesa Podjetja proizvajajo PROIZVODNJA Dobrine PORABA TRG RAZDELITEV Nagrada porabijo glede na prispevek MENJAVA Dohodke zamenjajo za dobrine  Krožni tok gospodarstva TRG PROIZVODNIH DEJAVNIKOV Proizvodni Proizvodni dejavniki Denar Denar dejavniki GOSPODINJ PODJETJA STVA Proizvodni Proizvodni dejavniki Denar Denar dejavniki TRG POTROŠNIH DOBRIN  Delitev gospodarskih dejavnosti Primarne (črpanje dobrin iz zemlje): kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetika, rudarstvo. Sekundarne (predelovalna industrija): (industrija, gradbeništvo, proizvodna obrt) Terciarne (storitvene): trgovina, promet, banke, zavarovalništvo,..  Firma, podjetje, obrat Firma je ime podjetja Obrat je gospodarska enota, v kateri izdelujemo materialne dobrine ali opravljajo storitve za potrebe naročnikov.  Podjetje je gospodarska enota, ki izdeluje izdelke ali opravlja storitve v okviru pravnoorganizacijske oblike (s.p., d.o.o., d.d…) Pojem podjetje uporabljamo v različnih pomenih (obrat, gospodarska enota družbe, s.p., v enakem pomenu kot firma itd.)  Gospodarska družba Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Nastopajo v naslednjih pravnoorganizacijskih oblikah: - s.p. - osebne družbe - kapitalske družbe  Podjetje in njegovo družbeno okolje Zaposleni: delovna mesta, plače Lastniki: dobiček, stabilnost podjetja Posojilodajalci: obresti, zanesljivost Kupci: kvalitetni izdelki, nizke cene  Podjetje in njegovo družbeno okolje Dobavitelji: visoke cene, plačilo, zanesljiv prevzem Sindikati, zbornice: prispevki, soglašanje z njihovimi cilji Država, občine: davki, spoštovanje zakonov  Cilji podjetja Donosnost, ekonomičnost, produktivnost Dobiček vsebuje: obrestovanje kapitala, premijo za tveganje, del za naložbe in razvoj, nadomestilo za podjetnikovo delo.  Skupni gospodarski cilji Zadovoljevati osnovne življenjske potrebe vseh državljanov Pravično porazdeljevati dobrine Ohranjati okolje Država z davčno, socialno, okolsko politiko  Cilji podjetja, gospodarski cilji Nasprotja med gospodarskimi in narodnogospodarskimi cilji (socialna politika, okoljevarstvena politika..) Nasprotovanja glede ciljev na širših gospodarskih območjih (med državami EU..) Cilji porabnikov so lahko v nasprotju s cilji podjetja in narodnogospodarskimi cilji  Vrste podjetij Po vsebini delovanja: primarna, predelovalna, storitve Po odjemalcih: industrijske dobrine, potrošne dobrine Po panogah: industrija, obrt, trgovina, turizem, promet, banke…  Vrste podjetij Po velikosti: mikro, mala, srednja, velika Po prevladujočem proizvodnem faktorju: kapitalno intenzivna, delovno intenzivna Zasebna, javna podjetja  Podjetja po velikosti (2015) Mikro Majhna Srednja Velika (do) (do) (do) Število 10 50 250 je ni mogoče uvrstiti zaposlenih ne med mikro, Čisti prihodki 700.000 8.000.000 40.000.000 majhne ali srednje, v od prodaje vsakem primeru tudi subjekti javnega Vrednost 350.000 4.000.000 20.000.000 interesa, borze aktive - vrednostnih papirjev premoženja ter družbe, ki morajo pripravljati konsolidirano letno poročilo. Izbrani podatki po velikostnih razredih podjetij, glede na število oseb, ki delajo v njih, Slovenija 2018 vir: SURS o in vsota prihodka se zaradi zaokroževanja ne ujemata. Podjetja, Slovenija vir: SURS Podjetja Osebe, ki delajo Prihodek 2018 2018 2018 2018 2018 2018 2017 2017 2017 število indeks število indeks mio EUR indeks Skupaj - podjetja 200.174 102,3 914.224 103,7 117.041 107,5 Pravnoorga nizacijske oblike Gospodarsk e družbe 61.840 100,6 556.139 104,4 100.803 107,8 Druge pravne 26.597 97,5 198.321 101,9 9.383 105,2 osebe Fizične 111.737 104,4 159.765 103,2 6.854 106,6 osebe  Proizvodni dejavniki Človekovo delo Izvajanje (delo za stroji, čiščenje, pisarniška dela..) Vodenje (odločanje, načrtovanje, nadzor, razporejanje) Premoženje podjetja Stalna sredstva (stroji, vozila, oprema..) Gibljiva sredstva (surovine, trgovsko blago, denar v banki)  Delovna zmožnost Na delovno zmožnost vplivajo: Nadarjenost Splošna in strokovna izobrazba Poklicne izkušnje  Volja do dela Na voljo do dela vplivajo: Zadovoljitev gospodarskih potreb (eksistenčne, luksuzne) Zadovoljitev negospodarskih potreb (varnost, priznanje, osebni razvoj)  Premoženje podjetja Stalna sredstva (naložbeno premoženje) Materialna Nematerialna Finančna Obratna sredstva (gibljivo premoženje) Stvarno obratno premoženje Finančno obratno premoženje  2. Primarne gospodarske dejavnosti Kmetijstvo Rudarstvo Energetika Gradbeništvo Ribištvo Lov Gozdarstvo  Kmetijstvo Poljedelstvo, živinoreja Vrste kmetovanja: tržno kmetijstvo (intenzivno), specializirano (velike količine ene kulture, globalni trg)  Na razvoj kmetijstva vplivajo: - naravne danosti, - družbene razmere (velikost posesti, lastništvo, državna pomoč), - gospodarska razvitost, - cene hrane na svetovnem trgu  Ekološko kmetovanje - prednosti Kakovostna hrana Razvoj podeželja in manj izseljevanja Ugoden vpliv na okolje Manjše onesnaževanje okolja Večje povpraševanje Nova delovna mesta Ekološko kmetovanje - slabosti Majhna kupna moč Pomanjkanje izobraževanja in ozaveščenosti porabnikov Premajhna prepoznavnost ekoživil Razpršenost in majhnost pridelovalcev Nezaupanje v oznake in navedbe  Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije - ZZEKS Zveza 8 regionalnih združenj, preko 1000 kmetij v nadzoru ekološke pridelave Spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja Mednarodno sodelovanje Skrb za trajno varovanje okolja Pomoč članom pri trženju pridelkov  Mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo FAQ (Food and Agriculture Organization) je organizacija za prehrano in kmetijstvo v okviru OZN, ustanovljena 1945, sedež v Rimu Slovenija je članica od 1993  Cilji: - zmanjšanje lakote in revščine - izboljšati razmere podeželja - razvojna pomoč, zbiranje podatkov, svetovanje vladam  Gozdarstvo Gozdarstvo se ukvarja z načrtnim gospodarjenjem z gozdovi. Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,4 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.  Ribištvo Ribištvo je dejavnost, ki zajema ribolov, akvakulturo ter predelavo in trženje rib in ribiških proizvodov.  Po standardni klasifikaciji dejavnosti v Republiki Sloveniji se ribištvo deli na: – morsko ribištvo (gospodarski in negospodarski ribolov), – sladkovodno ribištvo (negospodarski ribolov), – gojenje morskih organizmov in sladkovodnih organizmov ter na – predelovalno dejavnost: predelavo in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev.  Ribištvo in gozdarstvo V okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deluje direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo: sektor za gozdarstvo, sektor za lovstvo in ribištvo  Rudarstvo Je gospodarska dejavnost, ki nas oskrbuje s surovinami iz zemlje. Rudarstvo nekovinskih surovin Problem okolja (opuščeni rudniki, onesnažen zrak…)  Energetika Je gospodarska dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo in prebivalstvo z energijo. Varčevanje z energijo (varčne žarnice, izolirane zgradbe, naprave z boljšim izkoristkom..)  Obnovljivi viri Biomasa (les, rastlinska olja, biodizel, bioplin), Geotermalna energija, Sončna energija, Vetrna energija, Vodna energija  Gradbeništvo Je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem, izgradnjo, sanacijo itd. Delitev na: - visoke gradnje (zgradbe) - nizke gradnje ( ceste, železnice, mostovi) 3. Industrija  Razvoj izdelovanja dobrin Rokodelska Založništvo Manufaktura Industrijski izdelava obrat izdelava z izdelava z mehanizacija rokodelskim rokodelskim orodjem orodjem kasneje avtomatizacija mezdno delo v velikih na domu količinah založnik prodaja izdelke  Značilnosti industrije Velike naložbe v stalna in gibljiva sredstva Drugačni stroji kot v obrti, večja avtomatizacija, razlika se zmanjšuje Stroji in tehnična oprema so prostorsko in organizacijsko usklajeni Velika delitev dela (tekoči trak)  Serijska proizvodnja, v glavnem za neznanega kupca Večje število stalno zaposlenih, ponavljajoči gibi, delo z avtomati Vodenje tehnične in komercialne dejavnosti, lastniki predvsem upravljajo  Razvrščanje industrijskih podjetij Raven proizvodnje: pridobivanje surovin, proizvodnja opreme, proizvodnja blaga široke potrošnje Prevladujoča surovina: lesna, papirna, tekstilna industrija itd. Proizvedeno blago: avtomobili, obleka itd.  Tipi proizvodnje: posamezna, serijska, množična Organizacija izdelave: delavniška, skupinska, na tekočem traku Prevladujoči proizvodni dejavnik: delovno, naložbeno, materialno intenzivna podjetja Velikost podjetja: velika, srednja, majhna, mikro  Dejavniki lokacije Pri doseganju učinkov - surovine - energija - zaposleni - zemljišča - predpisi o varstvu okolja Pri opravljanju dejavnosti - prometna lega - davki - subvencije  Pri nastopanju na trgu - odjemalci - konkurenca Pravni dejavniki Naravni dejavniki Gospodarski dejavniki  Poslovna področja Raziskave in razvoj: razvoj izdelkov, postopkov, uporabnost Nabava in skladiščenje Izdelava Prodaja  Raziskave in razvoj Raziskave: - temeljne: inštituti, še ne vemo ali bodo uporabne - uporabne: razvojni oddelki, laboratoriji podjetij Razvoj: na osnovi rezultatov raziskav nastajajo izdelki primerni za serijsko proizvodnjo  Izdelava Priprava izdelave: načrtovanje izdelave, načrtovanje sredstev, vodenje izdelave Potek izdelave: - organizacijski tipi izdelave (kako se pomika izdelek med izdelavo) - tipi izdelave (koliko enot bomo proizvedli)  Potek izdelave Organizacijski tipi izdelave (kako se pomika izdelek med izdelavo) - delavniška - skupinska - na tekočem traku Tipi izdelave (koliko enot bomo proizvedli) - posamezna izdelava - množična - izdelava po izdelkih - serijska izdelava  Delavniška izdelava Prednosti: zelo prilagodljiva tržnim spremembam, delovna sila je vsestransko uporabna Slabosti: transportne poti so dolge, medfazno skladiščenje povzroča stroške  Skupinska izdelava Stroji in delovna mesta so združeni v funkcionalne skupine in znotraj njih razvrščeni po načelu pretoka. Kombinacija delavniške in izdelave na tekočem traku  Izdelava na tekočem traku Stroji in delovna mesta so postavljeni v vrsti kot poteka zaporedje izdelave.  Izdelava na tekočem traku Prednosti - notranje transportne poti so minimalne - vmesne zaloge so manjše - določena je hitrost dela - potrebnega je manj prostora Slabosti - občutljivost na motnje - velike investicije, visoki fiksni stroški - obremenjena delovna sila  Posamična izdelava Izdelujemo eno enoto izdelka , običajno po naročilu. V obrti izdelava po meri Pri strojegradnji: turbine, ladje,.. Gradbeništvo: ceste, mostovi.. Izgradnja celotnih industrijskih obratov  Množična izdelava Izdelujemo neomejeno število enot enega izdelka ali različnih izdelkov. Konec proizvodnje ni določen (cigarete, slaščice, pralni praški,…)  Množična izdelava Prednosti: izkoristki proizvodnih sredstev, racionalizacija procesa, kar znižuje fiksne stroške na enoto. Slabosti: proizvodnja se težko prilagaja spremembam na trgu, težko jo je preusmeriti na druge izdelke.  Izdelava po izdelkih (sortimentu) Različne, tesno povezane variante nekega izdelka (sortimenta) proizvajamo: - v omejeni količini - v časovnem zaporedju - na vsaj delno enakih proizvodnih napravah  Razlike so le v kakovosti, barvi, velikosti… (tkanine, oblačila…) Število kosov posameznega izdelka se imenuje partija (avtomobilske gume, oblačila, papir,..)  Serijska izdelava Različne proizvode hkrati izdelujemo na številnih proizvodnih napravah v omejenem številu kosov (serijah). Ker se izdelki konstrukcijsko med seboj razlikujejo, jih je mogoče izdelovati le na posebnih proizvodnih napravah (avtomobili, stroji, gospodinjski aparati, TV…)  Serijska izdelava Serije, ki se je iztekla, zaradi stroškov ne moremo ponoviti. Kadar serijo izdelujemo dalj časa, lahko nastane množična proizvodnja.  Kakovost Kakovost opredeljujemo glede na kemično sestavo, fizikalne lastnosti, dimenzije, tolerance, funkcionalnost, zanesljivost itd. Sistem kakovosti na podlagi standardov ISO 9000  Kakovost Ukrepi za izboljšanje kakovosti: - izobraževanje porabnikov - navodila za uporabo - preprečevanje napak - pogovori o kakovosti  Vitka proizvodnja Osnova je delno samostojna delovna skupina, v katero so vključeni vsi delavci. Vsak član skupine mora biti sposoben prevzeti katerokoli delo in ga dokončati. Nadzor je sestavni del opravil vsakega posameznika, naknadna kontrola kakovosti ni potrebna.  Cilj vitke proizvodnje S krajšim časom za razvoj, manj zaposlenimi, na manjših proizvodnih površinah, v krajših proizvodnih časih, s krajšimi skladiščenji izdelovati proizvode visoke kakovosti.  4. Obrt Značilnosti Vrste obrtnih podjetij Poslovna področja obrtnih podjetij Značilnosti obrti (obrtni zakon) Proizvodna ali storitvena dejavnost na podlagi individualnih naročil, proizvodnja v majhnih serijah Stroji, orodja, tehnične naprave nimajo značilnosti tekočih trakov Delitev dela je manj pomembna Značilnosti obrti (obrtni zakon) Podjetnik je strokovnjak in sam sodeluje pri delu Manjša potreba po kapitalu kot pri industrijskem podjetju  Vrste obrtnih podjetij Proizvodna Inštalacijska Popravljalna Storitvena  Poslovna področja v obrtnem podjetju Nabava in skladiščenje materiala: po prejemu naročil Izdelava: raziskave, izkoriščenost naprav, možnost kooperacije med podjetji, vzdrževanje, ekološke zahteve Prodaja: trženjski instrumenti so kakovost, upoštevanje rokov, izložba v primeru prodajalne, opremljenost poslovnega prostora, servisna služba  5. Trgovina Vloge in vrste trgovskih podjetij Poslovanje trgovinskih družb na drobno Poslovanje trgovinskih družb na debelo Smeri razvoja trgovine  Vloge trgovskih organizacij Prostorska: blago iz različnih krajev in območij na enem mestu Časovna: skladiščenje Količinska: kupuje večje količine in jih prepakira v manjše  Kakovostna: sortiranje, mešanje različnih kvalitet Svetovalna: pomoč pri nakupu Kreditna: prodaja na obroke, kartice  Vrste trgovskih organizacij Notranje trgovinske - na drobno - na debelo - na debelo in drobno Uvozno-izvozne  Dejavniki poslovanja trgovine na drobno Delovna sila Poslovna sredstva - trgovsko blago - trgovska oprema  Delovna sila Področja dela - prodaja - nabava - vodenje - pomožne dejavnosti Problemi delovne sile - neenakomerna obremenitev - neugoden delovni čas  Kazalci učinkovitosti Prodaja na prodajalca= promet v obdobju/povpr. št.prodajlcev Prodaja na m2 = promet v obdobju/prodajna površina v m2  Trgovsko blago Vrsta ponudbe: novi izdelki, nove linije izdelkov, blagovne znamke,.. Širina ponudbe: veliko število izdelkov Globina ponudbe: veliko različic ene skupine izdelkov Cenovna sestava ponudbe: nižja je raven postrežbe, nižje so cene Kakovostna sestava ponudbe  Trgovski prostor in oprema Prodajni prostor Skladiščni prostor Manipulacijski prostor Prostor za upravo Prostor za zaposlene Parkirišče  Prodajni prostor Oprema Preglednost ponudbe Pospeševanje prodaje Razporeditev glede na logiko nakupa  Značilnosti nabave v trgovini na drobno Usklajevanje med nabavo in prodajo Načrtovanje nabave: izbira vrste, količine izdelkov, dobaviteljev, dobavnih rokov Izvajanje nabave: iskanje, proučevanje, izbiranje ponudb, dogovarjanje, naročanje Nadzor nabave: kakovost, količina Vrste skladiščenja v trgovini na drobno Nabava na zalogo Posamezna nabava Nabava, usklajena s prodajo (just in time)  Nabava na zalogo Prednosti stalna pripravljenost na prodajo količinski popusti nabava ob ugodnem trenutku Pomanjkljivosti velika sredstva v zalogah obresti za posojila zastaranje in kvarjenje zalog  Posamezna nabava Prednosti kratek čas skladiščenja majhna vezava denarnih sredstev Pomanjkljivosti ni možna takojšnja prodaja šele po naročilu  Just in time Prednosti približujemo se stanju brez zalog ni vezave denarja v zalogah Pomanjkljivost nevarnost nepravočasne dobave  Značilnosti prodaje v trgovini na drobno Periodična nihanja, kar povečuje stroške Priprava prodaje: priprava izdelka, embaliranje, zlaganje na police Navezava stika s kupci: prikaz blaga, prodajni razgovor, pojasnila, dodatna ponudba  Dogovor o prodaji Izvedba prodaje: izdaja računa, garancije, plačilo pri blagajni, embaliranje, dostava  Trženjske odločitve v prodaji na drobno Izbor izdelkov: skupine izdelkov, storitve.. Cene: običajne, diskontne, ekskluzivne Prodajna oblika: samopostrežna, postrežna, Oglaševanje: izložba, katalogi, letaki.. Lokacija: bližina kupcev, prometne povezave..  Odločitve o ponudbi Oblikovanje ponudbe (globina, širina) Dodatne storitve: - pred nakupom (svetovanje), - ob nakupu (pakiranje, dostava, namestitev, strokoven prikaz delovanja), - po nakupu (servisiranje)  Odločitve glede cen Prodajalne z običajnimi cenami: razlike med cenami običajno niso večje od 5%, med trgovci necenovna konkurenca Prodajalne z diskontnimi cenami: cene nižje 10-20%, živila (samopostrežba), gospodinjski aparati, tekstil in galanterija (samopostrežba)  Odločitve glede cen Prodajalne z ekskluzivnimi cenami: dodatne storitve, zelo globoka ponudba, znane blagovne znamke, ekskluzivni modni dodatki, ugodna lokacija Politika posebne ponudbe: kombinacija cene, namestitve na prodajnem mestu, oglaševanja  Načini postrežbe v trgovini na drobno Postrežna prodaja Samopostrežna prodaja - samoizbira (delna samopostrežba) - prava samopostrežba - prodaja z avtomati - prodaja prek elektronskih medijev  Oglaševanje v trgovini na drobno Oglaševanje v izložbah Svetlobni napisi v prodajalni Oglaševalske akcije (pokušine, posebne ponudbe, demonstracije..)  Oglaševalski pogovor s kupci Sodelovanje pri skupinskem oglasu (za celotno stroko, nakupovanje v trgovskem centru..)  Lokacija prodajalne Bližina kupcev Konkurenca Prometne povezave Velikost poslovnega prostora  Razlikovanje trgovin na drobno Po velikosti Po ponudbi izdelkov Po cenovni politiki Po načinu prodaje in postrežbe Po načinu nabave blaga  Organizacijske oblike trgovine na drobno Delikatesne prodajalne (mini marketi) Specializirane prodajalne z živili Supermarketi Veliki supermarketi (diskontne prodajalne) Hipermarketi  Delikatesne prodajalne z živili Majhne (minimarketi) do srednje velike Živila Običajna politika cen Postrežna , delno samopostrežna Gosto naseljena območja in poslovni centri  Specializirane prodajalne z živili Majhna do srednje velika Običajna politika cen Postrežna Gosto naseljena območja  Supermarketi Srednje velika in široka ponudba Samopostrežna Mešana politika cen Stanovanjska naselja  Veliki supermarketi-diskontne prodajalne Široka in globoka ponudba V glavnem čista samopostrežna Mešana politika cen Obrobje mest, bližina cest  Hipermarketi Široka in globoka ponudba Ponudba neživil presega polovico celotne ponudbe  Trgovine na drobno brez živil Specializirane prodajalne majhna do srednje velika ozka in zelo globoka ponudba plitva dopolnilna ponudba pogosto povezava z obrtno dejavnostjo  Trgovine na drobno brez živil Blagovne hiše kombinacija postrežne in samopostrežne široka izbira nizke, običajne in ekskluzivne cene lahko tudi specializirane (pohištvo)  Mnogofilialne trgovske družbe Velike trgovske družbe na drobno Nabavljajo centralno Blago pogosto označujejo z lastnimi trgovskimi blagovnimi znamkami Delno proizvajajo nekatere vrste izdelkov Enako opremljene, različnih velikosti  Trgovske verige Sestavlja jih večje število samostojnih trgovcev na drobno, ki se obvežejo, da bodo kupovali le pri določenem trgovskem podjetju na debelo. Trgovsko podjetje na debelo pomaga verigi udeležencev z nižjimi nabavnimi cenami, skupnim oglaševanjem, svetovanjem in pomočjo pri naložbah in posojilih (Topdom).  Kataloška prodaja Prednosti za prodajalca lokacija ni odvisna od kupcev niso potrebni visoko strokovni prodajalci potrebno je samo skladišče ni nihanj, poteka vse leto Pomanjkljivosti za prodajalca možnost vračila izdelkov tveganje neplačila (obroki) veliki stroški tiskanja malo prejemnikov postanejo kupci Prednosti za kupca kupuje, ko ima čas primerjava med izdelki in cenami široka ponudba stalne cene Pomanjkljivosti za kupca ni dodatnih informacij ne morejo preizkusiti izdelka  Spletna trgovina Nima prodajnih površin Nižji stroški (prodajalna, zaposleni, promocije..) Enostaven začetek poslovanja Ugodno za kupce (prevoz, čas, plačilo, primerjava cen..)  Nakupovalno središče Različne vrste prodajaln, banke, pošta, gostinski prostori, objekti za prosti čas itd. Parkirne površine  Smeri razvoja maloprodaje Število manjših prodajaln se zmanjšuje Nastajajo prodajalne z velikimi površinami Prevladoval bo samopostrežni način prodaje Veča se cenovna konkurenca Računalniško poslovanje Širitev spletne trgovine  Poslovanje trgovine na debelo Trgovanje na debelo je vsako trgovanje, pri katerem ni udeležen končni porabnik. Prodaja poteka med podjetji, kupci so trgovci na drobno, drugi trgovci na debelo, predelovalci, storitvena podjetja. Vloge trgovine na debelo: količinska, kakovostna, časovna, kreditna, prostorska Dejavniki poslovanja grosistov Delovna sila: manj v prodaji več v skladiščih, upravi Poslovna sredstva  Poslovna sredstva Trgovsko blago: splošna, specializirana Trgovska oprema Prostor: ni natančne razmejitve prostorov Oprema: sodobno opremljena skladišča Lokacija: ni tako pomembna  Dejavnosti grosistov Nabava trgovskega blaga Skladiščenje: dobava, razporeditev blaga, odprava Prodaja: v prodajnem oddelku, v skladišču, v predstavništvu, na sejmu, preko trgovskih potnikov Organizacijske oblike grosistov Po velikosti Po ponudbi Glede na raven prodajnih cen Po načinu postrežbe  Oblike grosistov Po velikosti lokalni regionalni veliki-delujejo na celotnem gospodarskem območju in so sestavni del trgovskih družb Po ponudbi specializirani (gradbeni material..) sortimentni (živila vseh vrst, tekstil vseh vrst..) splošni (širok in srednje globok izbor različnih blagovnih skupin, npr. vse za vrt..) Glede na raven prodajnih cen najpogostejši tako imenovani pravi grosisti oskrbujejo iz zaloge, k nabavni ceni prištejejo grosistično maržo posredniki (tranzitni grosisti) brez lastne zaloge delajo za provizijo, ki je manjša od grosistične marže Po načinu postrežbe dostavni postrežni samopostrežni (cash and carry) regalni (rack jobber)  Trženjske odločitve grosistov Odločitve o ponudbi: dodatne storitve (kratki dobavni roki, odpremo do kupca, kreditiranje kupcev) Odločitve glede cen: kupce (trgovce na drobno) zanimajo stabilne cene za daljša obdobja, politika rabatov (količinski, zvestobni…)  Trženjske odločitve grosistov Oglaševanje: neposredni pogovori, oglasna pisma in katalogi, vzorci, spletne strani. Lokacija: prometna lega (dostavni), čim bliže kupcem (cash and carry).  Smeri razvoja Poskus izločanja grosistov (neposredno stiki s proizvajalci) Razvoj mešanih trgovskih organizacij na debelo in drobno  6. Trgovski posredniki Zastopnik Komisionar Distributer Makler  Trgovski posredniki Trgovski posredniki so samostojni trgovci (posamezniki ali podjetja), ki posredujejo pri trgovskih poslih za svoje naročnike (komitente).  Zakaj posredniki? So strokovno usposobljeni Poznajo tržne razmere Poznajo možne kupce, dobavitelje Poznajo predpise in običaje za določeno poslovanje Poznajo kulturne navade okolja…  Trgovski posredniki glede na pooblastila Delujejo za tuj račun: - tujem imenu: trgovski zastopnik, makler - v svojem imenu: komisionar Delujejo v svojem imenu za svoj račun: - distributer  Samostojni trgovski zastopnik Trgovski zastopnik je samostojni trgovec, ki je na podlagi pogodbe stalno pooblaščen v imenu in za račun komitenta sklepati ali posredovati trgovske pogodbe in tudi pravne posle glede blaga, pravic, izvajanja del itd.  Vrste trgovskega zastopanja Zastopniki za blagovne posle - za nakup - za prodajo (z ali brez odpremnega skladišča) Zastopniki za storitve (zavarovalni agent, potovalna, nepremičninska agencija)  Obseg trgovskega zastopanja Po pooblastilu (s pravico ali brez prevzemati plačilo) Posredniki Zastopniki, ki sami sklenejo posel Po teritoriju Splošni (generalni) Območni (regionalni) Podzastopniki  Obveznosti trgovskega zastopnika Skrbnost dobrega gospodarja Obveznost poročanja Jamstvo za napake Pravice trgovskega zastopnika Do provizije: 1-10%, osnovna, delkredere (zastopnik jamči, da bo kupec plačal), naknadna za posle, ki nastanejo po preteku zast.pogodbe (free.rider effect) Povračilo stroškov Oglaševalsko gradivo Gospodarski pomen trgovskega zastopanja Prednosti za naročnika Strokovna usposobljenost zastopnika, večja prodaja Stalna prisotnost na trgu Kupec je povezan z naročnikom Slabosti za naročnika Odvisnost od zastopnika, če ima izključno pravico Prednosti za zastopnika Majhna obratna sredstva Podpora naročnika Slabosti za zastopnika Konkurenčna klavzula  Trgovski zastopnik – potnik Trgovski zastopnik Samostojni podjetnik Provizija Delno povračilo stroškov (pošta, telefon) Davek od dobička Trgovski potnik Uslužbenec podjetja Plača fiksni del + provizija Povračilo vseh stroškov (potni str., nočnine..) Dohodnina  Distributer Je samostojni trgovec, ki dela v svojem imenu, za svoj račun. Kupuje in naprej prodaja blago določenega proizvajalca preko lastne distribucijske mreže – trajnejši odnos.  Distributer Obveznosti: obveže se za minimalne nakupe blaga, servis kupcem, obveznost oglaševanja proizvodov, upoštevati proizvajalčevo poslovno politiko, konkurenčna klavzula. Obveznost proizvajalca: distributerju nudi vso podporo (kadri, usposabljanje..), prospekti, katalogi, ceniki, vzorci, klavzula izključenosti določenega območja.  Komisionar Komisionar je samostojni trgovec, ki v svojem imenu, za tuj račun kupuje ali prodaja blago in vrednostne papirje. Kupuje in prodaja po nalogu naročnika, poslovni partner ne ve nujno, da je posel sklenjen po nalogu tretje osebe.  Obveznosti komisionarja Obvešča naročnika o nakupu ali prodaji blaga Obračunava prejeta plačila in nakaže denar naročniku Ravna kot dober gospodar Jamči za plačilo naročniku, če je jamstvo posebej dogovorjeno.  Pravice komisionarja Provizija in kritje stroškov Zastavna pravica na blagu (če naročnik ne plača provizije in stroškov) Vstopna pravica (lahko kupi blago sam, če ni prepovedano s komisijsko pogodbo).  Gospodarski pomen komisijskega poslovanja Prednosti za naročnika Boljša kakovost, ugodnejše cene, večja prodaja Širitev trga z manj naložbami Manjše tveganje za neplačilo (boljše poznavanje kupcev, delkredere) Slabosti za naročnika Tveganje, da blago ne bo prodano Cene je težko nadzirati (predvsem v zunanji trgovini) Naročnik nima povezave s poslovnim partnerjem Prednosti za komisionarja Ne prevzema prodajnega tveganja, neprodano blago vrne naročniku Široka ponudba, če prodaja za več podjetij Slabosti za komisionarja Dobiček samo iz provizije Odvisen od ponudbe naročnika  Makler Makler (senzal) je samostojni trgovec, ki posreduje pri sklepanju pogodb in ni v trajnem pogodbenem razmerju z določenim naročnikom. Za posredovanje zaračunava pristojbino, ki se imenuje kurtaža (v procentih ali promilih od vrednosti posla).  Vrste maklerjev Blagovni (kava, čaj..) Zavarovalni (ladje, tovor) Makler vrednostnih papirjev posreduje na borzi. Senzali so na borzi zaposleni, samostojni, delajo lahko za svoj račun. Makler ladijskih zmogljivosti posreduje pri nakupu in prodaji ladij in najemu ladijskega prostora ali ladje.  7. Organizacijske oblike trgov Tržnica Sejmi Borze Javni natečaji  Organizacijske oblike trgov Tržnica: blago je prisotno, prodaja in plačilo istočasno Vzorčni sejmi: prisotni so le vzorci, dobava in plačilo klasneje Borze: blago ni prisotno, prodaja vrednostnih papirjev, dobava in plačilo takoj ali pozneje Javni natečaji: kupec ali prodajalec javno pozivata nasprotno stran k dajanju ponudb  Tržnica Je poseben prostor ali površina v nekem kraju, ki je odprt določen čas in na katerem potekata ponudba in prodaja določene vrste izdelkov. Veletržnice Tržnice na drobno  Sejem Vrste vzorčnih sejmov: splošni (izdelki številnih blagovnih skupin), specializirani (pohištvo, moda..) Organiziranost vzorčnih sejmov: posebne sejemske organizacije, ki dajejo na razpolago notranje in zunanje površine. Razstavljalci: proizvajalci, trgovci, zbornice, turistična zveza..  Pomen sejmov Predstavitev izdelka ciljni skupini Povečanje prodaje Pregled nad trgom Ustvarjanje imidža Pregled ponudbe celotne blagovne skupine Stik med prodajalcem in kupcem Promocija mesta in države Izmenjava informacij in izkušenj  Javni konkurenčni pozivi Poziv h konkurenci med kupci Ustna konkurenca – avkcija Pisna konkurenca – licitacija Poziv h konkurenci med prodajalci Pisna konkurenca - razpis  Avkcija Blago je razdeljeno na številčno označene dele - partije Za sodelovanje na avkciji organizatorju plačati provizijo, po nakupu mora kupec takoj plačati vsaj del cene (20-50%), ostanek v kratkem roku (14 dni). Dve vrsti avkcij: dražba navzgor, in navzdol Spletna avkcija (Ebay,..): ponudniki ne vidijo ponudb drugih, obvestilo na koncu dražbe.  Pomen avkcij V trgovini na debelo hitro pokvarljivo blago (zelenjava, ribe, cvetlice) Blago, ki ga ni mogoče standardizirati (umetnine, hiše..) Zarubljeno blago (ni možno špekulirati) Cene s svetovno znanih avkcij izhodišče za oblikovanje cen surovin  Licitacija Kupec pisno odda ponudbeno ceno. Prodajalec licitacijo s pogoji objavi v medijih, kupci pošljejo ponudbe v zaprtih kuvertah, Prodajalec pregleda ponudbe po preteku roka in običajno izbere ponudnika z najvišjo ponujeno ceno.  Prodaja in najem javnih nepremičnin Prodaje celotnega pridelka večjih kmetij Uporabnih odpadkov (kovinski, papirni) Nekaterih vrstah blaga s področja svetovne trgovine v posameznih državah (tobak na Nizozemskem..)  Prednosti licitacije Ponudbe konkurentov kupcem niso znane. Prodajalec ne navede najnižje cene. Ni potrebna delitev blaga na partije, zato ni ostankov. Če ponudbe ne izpolnjujejo pogojev, lahko prodajalec razglasi licitacijo za neuspešno.  Razpis (natečaj) Razpis je oblika trga, pri katerem kupec v sredstvih javnega obveščanja objavi, da zbira ponudbe za določeno dobavo blaga ali določeno storitev (gradbena, obrtniška dela, nakup opreme). Razpisi so obvezni za javna dela, ki jih financira država ali občina.  Cene lahko ponudniki ponudijo samo po razpisnih pogojih. Razpis se lahko nanaša na vse ponudnike ali samo nekatere (npr. domače). Izbran je najugodnejši ponudnik, to ni nujno najcenejši.