Svetovna književnost v drugi polovici 20. stoletja PDF

1 SVETOVNA KNJIŽEVNOST V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA Špela Zupan, Gimnazija Lava  Svet po letu 1945 2  povojna generacija: strah pred popolnim uničenjem;  čas hladne vojne med Sovjetsko zvezo in ZDA;  postkolonializem;  postindustrijsk...

1 SVETOVNA KNJIŽEVNOST V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA Špela Zupan, Gimnazija Lava  Svet po letu 1945 2  povojna generacija: strah pred popolnim uničenjem;  čas hladne vojne med Sovjetsko zvezo in ZDA;  postkolonializem;  postindustrijska družba;  potrošništvo;  študentske demonstracije leta 1968. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Književnost po II. svetovni vojni: 3  književnost eksistencializma (Francija);  magični realizem (južnoameriška književnost);  postmodernizem:  tudi kot poimenovanje obdobja;  smeri, znane iz prejšnjih obdobij:  romantika, realizem in modernizem;  realizem tik po drugi svetovni vojni:  socialni in socialistični realizem;  dokumentarni roman (ZDA);  minimalizem;  modernizem ponovno zaživi z:  novim in novim novim romanom,  gledališko neoavantgardo (npr. gledališče absurda), Špela Zupan, Gimnazija Lava  konkretno in vizualno poezijo.  Eugene Ionesco (1909–1994): Plešasta pevka 4  Romunskega rodu,  pisal v francoščini.  Nastanek drame:  učenje angleščine;  lekcije v učbenikih: klišejski dialogi o hrani, nakupovanju;  prvotne različice naslova: Angleško brez težav, Angleška ura;  igralec (Gasilec) je storil napako: namesto »plavolasa učiteljica« je rekel »plešasta pevka«. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Eugene Ionesco: Plešasta pevka 5  GLAVNI MOTIV: srečanje dveh povprečnih (britanskih) meščanskih parov.  Dramske osebe: 6 oseb.  TEMA: izpraznjeno življenje sodobne družbe.  DIALOGI: banalna vsakdanjost, klišeji – vsakdanji obrazci komuniciranja se pomensko praznijo do absurda.  Dramaturgija: krožna dramaturgija – vrne se na začetek.  Idejne sestavine:  filozofska sestavina: ABSURDNO;  estetska sestavina: smešno, popačeno, groteskno;  psihološka sestavina: podzavest – ti klišeji delujejo nezavedno.  1950: krstna uprizoritev v Parizu.  ANTIDRAMA – zanika načela tradicionalne drame. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Plešasta pevka 6 kot antidrama in absurdna drama  IDEJA: »tragedija govora«  govorjenje v prazno Smithovih;  zakonca Martin se znova najdeta – do absurda potencirana odtujenost!  Tragedija govora metaforično kaže na:  človeka, ki se oklepa ustaljenih norm;  duhovno izpraznjenega človeka;  ljudi, ki se skrivajo za maskami. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Samuel Beckett (1906–1989) 7  Rodil se je v Dublinu v irski protestantski družini.  Študiral francoščino in italijanščino.  Kasneje se je odločil za književnost in popotovanja.  Med drugo svetovno vojno se je priključil francoskemu odporu.  Po letu 1946 je živel v Parizu.  Leta 1969 je dobil Nobelovo nagrado.  Pisal najprej v angleščini, kasneje v francoščini. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Samuel Beckett: Čakajoč Godota 8  Praizvedba leta 1953 v majhnem gledališču v Parizu.  O dveh starejših potepuhih, ki iz dneva v dan čakata Godota.  Kdo je Godot???  Tragika čakanja: ne moreta pobegniti ponavljajočemu se, cikličnemu času, pa tudi ne svojemu upajočemu pričakovanju.  DRAMATIKA ABSURDA:  nedorečenost, nedokončanost, neizrisanost dramskih oseb;  grotesknost, besedne igre, izpraznjena ponavljanja, nesmiselne kretnje in situacije, krožni konec, ki se vrača k začetku. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Dramske osebe 9  Vladimir in Estragon:  klateža;  kot nerazdružljiva dvojčka;  dvoumno prijateljstvo;  Godot bo spremenil njuno bedno, izpraznjeno življenje;  odnos se ne razvija, le niha od posmehovanja do sočutja, od naveličanosti do vzpodbujanja...  Pozzo in Lucky:  patološko povezana;  razmerje gospodar – hlapec;  med enim in drugim pojavljanjem Pozzo oslepi (postane odvisen od Luckyja), Lucky ogluši.  Deček:  sporoča, da Godota lahko pričakujeta šele jutri. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Primerjava Ionescovega in Beckettovega antiteatra 10 Ionesco: Plešasta pevka Beckett: Čakajoč Godota  Spremenil realistično meščansko sceno  Povsem izpraznil sceno in se posvetil v absurdno situacijo. junakoma.  Absurdno gledališče je komično.  Gledališče je izjemno pesimistično, groteska se preveša v tragično.  Dialog: govor drug mimo drugega.  Komunikacija ju ohranja pri obstoju, rešuje iz mučne tišine. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Wisława Szymborska (1923–2012) 11  Rojena v Kórniku blizu Poznana na Poljskem.  Po vojni je študirala poljščino in kasneje sociologijo.  Pesmi je objavljala v časopisih in revijah.  Pesniške zbirke:  prvi pesniški knjigi sta napisani v duhu socialističnega realizma;  Klicanje jetija (1957): spremeni pogled na pesnikovo vlogo – piše naj v svojem imenu;  Sol (1962): prepoznavne osrednje teme njene poezije – odnosi med spoloma, položaj človeštva, zgodovina;  Ljudje na mostu (1986) – po premoru;  Nobelova nagrada leta 1996.  Tu (2008). Špela Zupan, Gimnazija Lava  Radost pisanja – analiza pesmi 12  Zbirka Veliko veselje (1967).  »Govori« pesnik oz. pesnica, ki piše pesem o pisanju pesmi.  Motiv: lov na srno.  Dve ravni besedilnega sveta:  lirski subjekt  srna in lovci  RESNIČEN SVET  FIKCIJA  Ima popoln nadzor nad dogajanjem v svetu, ki si ga je izmislila?  Nič se ne zgodi brez njene volje.  Lahko ustvari svet brez smrti. (???)  Dvom - ali je to mogoče?  Človek ima možnost, da v pesmi ustavi čas.  IRONIJA (ker je sam umrljiv).  Komu se pesnik maščuje (življenju, svojemu stvarniku)?  Ni odgovora.  Izpostavljena je radost, ki mu jo prinaša to početje. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Wisława Szymborska: Radost pisanja 13  TEMA: človekovo razmerje do narave, umetnosti, kulture, razmerje med nujnostjo in naključjem, med življenjem in ničem.  MOTIV: moč pesniškega pisanja.  STRANSKI MOTIVI: motiv srne, motiv pisanja, motiv ustvarjalnega trenutka.  JEZIK: preprost, razumljiv.  SPOROČILO: minljivost človeškega življenja. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Jacques Prévert (1900–1977) 14  Rojen v mestu Neuilly-sur-Seine blizu Pariza.  Močan vpliv nadrealistov – Bretona, Aragona, Eluarda...  Eden izmed najbolj priljubljenih francoskih pesnikov prejšnjega stoletja.  Pesnik Pariza.  Zanima ga konkretni človek.  Navdahnil je tudi skladatelje in pevce popularnih francoskih šansonov.  Umrl je za pljučnim rakom leta 1977 v Bretaniji. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Jacques Prévert (1900–1977) 15  Prva in najbolj znana pesniška zbirka Besede (Paroles), 1946.  Značilnosti Prévertove poezije:  svojevrsten slog;  vpliv avantgardističnih idej v osvoboditvi besede in obtožbi absurdnosti sveta;  ostaja dostopen, na prvi pogled enostavno pisanje;  slog je osvobojen težke metaforike, bliža se vsakdanji ljudski govorici;  pogovorni jezik, narečje in žargon je uspel dvigniti v pesniški jezik;  jezikove igre (številne enakozvočnice in besedne igre). Špela Zupan, Gimnazija Lava  Jacques Prévert: Barbara 16  MOTIVI:  prepletanje ljubezenske in vojne motivike.  JEZIK:  zelo preprost.  PESNIŠKA SREDSTVA:  refren: ◼ spomni se Barbara  rime so posejane zelo svobodno  notranje, verzne rime: ◼ spomni se tega Barbara ◼ in ne zameri mi če ti rečem ti  permutacija: razigrana pokapljana razposajena – pokapljana razposajena razigrana  zvočna igra med podobno zvenečim imenom Brest in glagolom rester (ostati): ◼ Brest / Dont il ne reste rien : Brest / od katerega ni nič ostalo. (V prevodu tega ni.) Špela Zupan, Gimnazija Lava  Jacques Prévert: Barbara 17  Osrednja tema Prévertove poezije je ljubezen;  prepleta se s protestom zoper zlagane meščanske vrednote, politične interese, militarizem, nasilje.  TEMA v pesmi Barbara:  ogorčenje nad nesmiselnimi vojnimi grozotami in  sočutje do brezimnih malih ljudi.  Kot protivojna pesem je v francoski zavesti dobila kultni pomen.  VSEBINA:  Naključno srečanje z neznanim dekletom, ki je bila pred vojno vsa obžarjena s srečo.  SPOROČILO:  Jeza nad absurdnostjo vojn, ki z rušenjem mest uničijo tudi možnosti za srečo in ljubezen. Špela Zupan, Gimnazija Lava  Jacques Prévert: Barbara 18  Zgradba pesmi:  prostiverz, brez metrične sheme;  brez kitic;  brez uporabe ločil;  vendar je vseeno zelo zvočna (rime, refren). Špela Zupan, Gimnazija Lava  Zgodovinsko ozadnje pesmi Barbara  KRAJ DOGAJANJA: Bretanija, pristaniško mesto Brest. 19 Špela Zupan, Gimnazija Lava