Osnove humanistične misli, hum, ren PDF

**Grško -- rimska antika**.\ Izvir zahodne civilizacije, prvi globalni svet.\ Družba ni definirana etnično, ampak idejno, civilizacijsko, statusno.\ Rim prevzame grško dediščino, vpelje civilno družbo, ki jo spremlja pravna, politična, pesniška in humanistična misel. - Ob koncu helenizma nov mode...

**Grško -- rimska antika**.\ Izvir zahodne civilizacije, prvi globalni svet.\ Družba ni definirana etnično, ampak idejno, civilizacijsko, statusno.\ Rim prevzame grško dediščino, vpelje civilno družbo, ki jo spremlja pravna, politična, pesniška in humanistična misel. - Ob koncu helenizma nov model kulture (...). - Cesarska doba. V vzhodnem Sredozemlju se širi ***nova vera***..., ki je izšla iz judovstva: oznanjala je bližino Boga in odrešenje za vse ljudi, ne glede na status in poreklo. Transcendenca najvišjega bitja, hkrati pa intimna bližina med človekom in Bogom. - Vrednost govorništva. - **Plutarh** ( 50 -- 120 po K.) *Vzporedni življenjepisi*. - **Apulej**,(120 -- 170). *Metamorfoze ali Zlati osel*. - **Avguštin** (354-430): *Izpovedi*. Državna religija, nauki misterijev, krščanst Rim prevzame grško dediščino, vpelje civilno družbo, ki jo spremlja pravna, politična, pesniška in humanistična misel. Enejevemu sinu **Julu** sta v mestecu Alba Longa sledila Numintor in Amulej. Prvi je imel hči **Reo Silvijo**, vendar je hudobni stric prevzel oblast in dekle prisilil, da je bila [vestalka (boginja Vesta)], da bi ostala brez potomstva. Toda..., bog Mars... in rodila je dvojčka (!). Amulej ju je ukazal pustiti na bregu Tibere, kjer ju je našla volkulja. Ustanovitev rima: 753 pnš (**Romul** ustanovitelj in prvi kralj Rima \*twin Rem). Dejanja zgodovinsko-mitičnega izvora, ki nosijo legitimacijo in navdih začetka. Drugi kralj **Numa** postavi zakone, oblikuje koledar, skupni religiozni obred. **Julij Cezar** rimski diktator 49-44pnš ← zarota v senatu, umorjen (Ciceron) **Ciceron**, zagovornik republikanske ureditve, spisi klasične latinščine **Avgust Oktavijan** (posinovil Cezar) rimski cesar = vpeljava *cesarstva* (do 284) čas velikega družbenega razmaha, vrh rimske antike »zlata doba« S smrtjo Avrelija se konča rimski mir »Pax Romana« (čas Avgusta) Lirični pesnik **Katul** prefinjeno verzno in slogovno umetnost (zgled Sapfo) \* slog je pomemben = izraz duševne drže **Vergil** rimski pesnik (ok. 70 pnš) -- ep Eneida **Horacij**: satire, ode, moralna misel, tudi namensko pretiravanje! Pesništvo v vlogi vzgoje in humane misli. Prvi kristjani ???? 😭 Štirje evangelisti (Matej - angel, Marko - lev, Luka - bik, Janez - orel) \*NZ? Literatura v obliki oznanila (evangelij) in razodetja (apokalipsa) \*apokrif (marginalni spisi - niso bili kanonizirani) = spokrifni evangeliji so tisti, ki so nastali v prvih stoletjih krščanstva in se je njihovo pisanje vrtilo okoli Jezusovega življenja, ki niso bili vključeni v kanon katoliške cerkve Janez Krstnik je napovedal prihod Mesije odrešenika (Jezus Kristus 💁 ) Izostri se zavedanje, da človek živi v času. Ta ima eno smer in je namenjen k definiranemu cilju, odrešenju. S krščanstvom zgodovina dobi prednost pred naravo. Naša eksistenca je oblika bivanja na poti, kjer ni vračanja --- s tem dobi vrednost tako rekoč vse, kar se nam zgodi. 4.-- 6. st = pozna antika aka. prehod iz starega v srednji vek. Krščanstvo izpodrine poganska verstva \*\* recap kriza [[3.st]](http://3.st/) → delitev na Zahodno in Vzhodno rimsko cesarstvo (= Bizantinsko) uradna prestolnica obeh Rim, do 476 (rimski zahod in grški vzhod) \> Bizantinsko cesarstvo, Konstantinopel (Carigrad, Istanbul) ← [[15.st]](http://15.st/) osmanski Turki Leta 476 propad zahodne rimske države → Velika preobrazba v družbi in kulturi +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | 4\. -- 6. st = prehod iz starega | | | v srednji vek. | | | | | | Konec zahodnega rimskega | | | cesarstva in migracije narodov. | | | | | | **Boetij** krščanski pisatelj | | | starega veka, | | | [[5.st]](http://5.st/ | | | ) | | | | | | \*hotel prevesti, razložiti | | | Platona in Aristotela | | | | | | *»zadnji mislec antike (Rimljan) | | | in prvi filozof srednjega veka | | | (sholastik)«* v zaporu napisal | | | ***Tolažba filozofije*** (524) → | | | delo je v renesansi pomenilo | | | spodbudo za preučevanje grške | | | filozofske misli in filozofije | | | nasploh Pojem *persona* | | | (individualno --- univerzalno; | | | miselni odnos do sveta) | | | | | | = najvplivnejše delo | | | srednjeveškega in | | | zgodnjerenesančnega krščanstva | | | | | | Srečanje vere in razuma: | | | prebuditev zanimanja za | | | filozofijo, ki daje racionalno | | | metodo, ki jo vera potrebuje. | | | | | | [[12.st]](http://12.s | | | t/) | | | se odprejo večje šole in univerze | | | (branje, vpr + **diskusija**) | | | | | | Želja po spoznanju --- študij | | | nudi veselje in ima svojo | | | vrednost sam po sebi. | | | | | | **Abelard** in **Heloiza** - | | | zbirka avtobiografskih pisem | | | (tragična romanca) | | | [11/12.st] | | | sholastični srednjeveški filozof, | | | eden prvih intelektualnih mož na | | | Zahodu imela sta otroka, H → | | | samostan (izobražena opatinja!), | | | A pa je izpuhtel → stric izvede | | | kazenski pohod in kastracija... | | | ustanovi samostan *Paraklet*, | | | poučuje (njuna ljubezen ni | | | usahnila 🤦 = dopisovanje) | | | | | | Aberald VS. Sveti Bernard | | | krivoverec A = zaupanje v moč | | | razuma neodvisnega od vere | | | (obsojen na molk\*) | | | | | | Pariz postane novo intelektualno | | | središče --- intelektualna | | | prenova, prevodi in komentarji | | | antičnih grških avtorjev, hkratni | | | izziv in soočenje z arabsko | | | mislijo | | | | | | Prve oblike introspekcije in prvi | | | blagi izrazi humanizma\*\* | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | Srednji vek: 5. - 15.st zgodnji | | | 476--1100, visoki 1100--1300, | | | pozni srednji vek 1300--1500 | | | | | | **Dante** **Alighieri** 1265-1321 | | | | | | - preporod umetosti → večji | | | osebni izraz | | | | | | - sladki novi slog: *dolce stil | | | nuovo*, [ljubezen kot osebna | | | kvaliteta] in | | | medij dviga človeka | | | | | | - Idealizacija ljubezni *do | | | Beatrice* z ljubeznijo se | | | odpre govor o sebi nebeški | | | sij, duhovna ljubezen\>\> | | | | | | Prehod iz srednjega veka v | | | [renesančni | | | humanizem]. | | | Alegorična poezija o človekovi | | | eksistenci in duševno-družbeni | | | poti (teocentrizem - bog) | | | | | | ***Božanska komedija*,** | | | versko-alegoričen ep, 1309 - | | | 1321, 3 kantike (pekel, vice, | | | nebesa) po 33 spevov (+ uvod = | | | 100) | | | | | | - Dantejev spust v pekel in | | | duševno moralni zaris + zaris | | | vesolja, kozmologija | | | | | | - 4-plastni namen: dobesedni, | | | simboličen, moralni, | | | mistični/anagogični | | | | | | - incipit: začetek pesnitve, | | | velike simbolne alegorije | | | | | | \* imenoval Komedija, preimenoval | | | Boccaccio po njegovi smrti | | | | | | = Božanska komedija predstavlja | | | **zbirko tedanjega znanja** in je | | | temeljno delo [srednjega | | | veka], komentira pa | | | tudi tedanje | | | [politično](https://sl.wikipedia. | | | org/wiki/Politika) | | | dogajanje | | | | | | Zaris univerzalne zgodbe | | | človeštva in sveta: moralni | | | poduk, duhovna psihologija | | | (preseganje realnosti), vzgoja | | | pogleda. Dvig v raj; Danteja | | | spremljata Vergil in Beatrice. | | | Nastopajo zgo, mitske in | | | biblijske osebe = v vlogi | | | univerzalnih primerov. | | | | | | Dantejeva pesnitev po vsebini in | | | pristopu sodi v **srednji vek** → | | | **Petrarca** in **Boccacio** pa | | | že nakazujeta na **[vznik nove | | | zavesti]**, s katero | | | stopa v ospredje bolj konkreten | | | človek, s kompleksnejšimi čustvi | | | !! | | | | | | **Chauser** (srednjeveški pesnik) | | | 1343 - 1400 | | | | | | Chauser bil izobražen mož, [oče | | | srednjeveške | | | angleščine]. Opolzke | | | šale, igrivost. Opira se na | | | Boccaccia (\*zapeljivi humor) in | | | Boetija. Opisuje pa angleški | | | svet. | | | | | | Vzgojen v latinskih šolah ter v | | | francoski govorici dvora se je na | | | potovanjih v Italiji nalezel duha | | | humanizma Danteja, Petrarke in | | | Boccaccia, ki so ga navdahnili | | | tako z izpiljeno uporabo domačega | | | toskanskega jezika kot s snovjo, | | | ki je bila v Angliji popolna | | | novost. | | | | | | ***Canterburyjske povesti*** | | | njegovo najbolj znano delo, v | | | katerem si romarji, ki se jim | | | pridruži tudi sam, na poti iz | | | Londona na grob Tomaža Becketa | | | pripovedujejo vesele in žalostne | | | zgodbe | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | zgodnja renesansa (14., 15.st: | | | Francesco **Petrarca** in | | | **Giovanni Boccaccio**) visoka | | | renesansa (okrog leta 1500: | | | Ludovico Ariosto) | | | | | | pozna renesansa (po letu 1550: | | | Miguel **de Cervantes**, | | | Shakespeare) | | | | | | **Petrarca in Boccaccio** | | | nakazujeta na VZNIK NOVE ZAVESTI, | | | s katero stopa v ospredje bolj | | | konkreten človek, s | | | kompleksnejšimi čustvi. | | | | | | Petrarca zaznamuje prehod iz | | | srednjega veka v renesanso in | | | humanizem | | | | | | **Francesco Petrarca** prvi | | | renesančni humanist 1304-1374 | | | eden najpomembnejših italijanskih | | | književnikov 14. stoletja | | | | | | - ponovno odkritje Ciceronovih | | | pesmi | | | | | | - njegovi soneti so postali | | | vzor za lirično poezijo | | | (prosti verzi, ) | | | | | | - večina sonetov opeva ljubezen | | | *do Laure* (njegova ljubezen | | | ni verske narave; že posvetna | | | in globoka ter je tako | | | bistveno vplival na kasnejše | | | romantične avtorje) | | | | | | - intimni dnevnik, opisuje | | | razdvojenost: *»vidim, kaj je | | | boljše, a izberem slabo«* | | | | | | - želja po slavi in hkratno | | | iskanje samote = notranji | | | **razcep** - pisma: zaris | | | podobe sebe | | | | | | **= Izrazito osebna lirika, | | | poudarjena subjektivnost** | | | Novosti: [pisma], | | | govori, razprave, zgodovinski | | | [spisi], | | | [eseji]. | | | | | | Odkrivanje starih virov in | | | komentarji. Prevladujejo obče | | | teme: zgodovinske, kulturne, | | | družbene. Velik pomen ima jezik. | | | | | | Najbolj znano delo so | | | ***Canzoniere***, pesmarica | | | | | | Rodi se romantična oblika | | | ljubezni --- inspiracija, | | | neudejanjena. Ideal je nekaj, kar | | | ostane nedosegljivo, | | | neuresničeno. | | | | | | Drugo največje delo | | | ***Triumfi***, alegorično | | | didaskalična pesnitev. Alegorije | | | so razmislek o pomenu in smislu | | | bivanja... Šest alegorij, ki | | | pomenijo duhovno moralno pot | | | človeka (ljubezen, vzdržnost, | | | smrt, slava, čas, večnost) \*\* | | | slava ostane še naprej, preraste | | | našo smrt... s časom pa tudi ta | | | poide → čas vse požira, človeku | | | ostane le vera | | | | | | *Vzpon na Mont Ventoux* je prvo | | | **pismo** iz četrte knjige opusa, | | | ki ga je ustvarjal Petrarka. | | | Zbirka obsega 350 pisem, v | | | katerih avtor po zgledu Cicerona | | | in Seneke razpravlja o etičnih | | | vprašanjih: kako krepostno živeti | | | v času hudih preizkušenj, o skrbi | | | za dušo in telo, o prijateljstvu, | | | o koristnosti samotnega | | | življenja, kako potolažiti | | | žalujočega itd... Pismo | | | prijatelju Dioniziju, ki je bil | | | učitelj Boccaccia. | | | | | | Ker mora knjiga o etiki nujno | | | izhajati tudi iz piščevih | | | izkušenj, veliko pisem govori o | | | Petrarkovih resničnih doživetjih | | | + občasno se dotakne političnih | | | tem. | | | | | | V prvem pismu četrte knjige | | | zbirke Petrarka opiše vzpon na | | | Mont Ventoux \*najvišji hrib v | | | Provansi (1912 m), ki ga je | | | opravil skupaj z bratom. | | | | | | - pred seboj nimamo le poročila | | | o *alpinističnem podvigu*, | | | temveč tudi in predvsem o | | | ***potovanju v avtorjevo* | | | *notranjost*** | | | | | | - alegorično moralna prilika = | | | vzpon, ki postane hkrati | | | *duhovni* vzpon | | | | | | - **začete | | | k | | | estetskega odkrivanja | | | narave** 🥰 *»Želja, da bi | | | izkusil njeno izjemno | | | višino«* | | | | | | - zapis o tem kako je odlagal | | | nadležni vzpon, ampak enkrat | | | se boš moral povzpet čez vse, | | | da prideš do cilja (z vsemi | | | napori, ki si jih odlagal) - | | | drugače boš obležal v temi v | | | dolinah svojih grehov | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | **Giovanni** **Boccaccio** | | | 1313-1375 | | | | | | Odraščal je v Neaplju in bil v | | | veliki meri samouk. Namesto prava | | | ga je zanimala | | | | | | književnost. Kot mlad je | | | recitiral na dvoru kraljice | | | Ivane\* v Neaplju in bil | | | izpostavljen živahni dvorni | | | kulturi, antičnim klasikom | | | (Vergil, Ovidij). | | | | | | Srečanje s **Petrarco**, dobra | | | prijatelja → vplivi v smeri | | | humanizma. | | | | | | Dantejevo *Komedijo* je razlagal | | | in poimenoval ***Božanska* | | | *komedija***. Nekaj let je imel | | | javna predavanja o Danteju | | | | | | V središču tema **ljubezni**, kot | | | dobra sila, ki *kultivira* | | | človeka. Preko ljubezni in lepote | | | se človek dvigne na kulturno | | | raven. | | | | | | - pri tem Boccaccio vnese | | | realističen slog | | | | | | - Igrivo zapeljive novele, | | | izrazito senzualne črtice | | | (brez moralnega nagovora) | | | | | | - zanj je značilna | | | [fabulacija], pri | | | čemer ustvarjajo nove žanre | | | | | | - mitološki motivi dobijo bolj | | | oseben, psihološki pomen | | | | | | Zasluge: utemeljil je | | | [novele] (književna | | | zvrst, prepoznavna po krajših | | | zgodbah, ki vsebujejo en sam | | | dogodek s kratkim zapletom in | | | nepričakovanim koncem), ker je | | | utrdil njihov smisel in pomen. | | | | | | Najbolj znano delo je | | | ***Dekameron***, zbirka 100 novel | | | | | | - čutna ljubezen v različnih | | | položajih | | | | | | - novele so ljubezenske, | | | zabavne, poučne in tudi | | | satirične | | | | | | - Začetek novoveške proze: | | | ljubezenske strasti, humor, | | | psihologija, dinamika | | | človeških želja in čustev... | | | resna in burkaška oblika | | | | | | - V ospredje stopijo stvarni | | | zapleti, fizična realnost | | | duše | | | | | | Novele združuje okvirna zgodba | | | --- 10 mladih zbežijo iz Firenc | | | pred kugo in se zatečejo v | | | podeželjsko vilo, kjer si | | | pripovedujejo zgodbe (7 deklet in | | | 3 fantje). Vsak dan pove eden | | | zgodbo (»kralj/kraljica dneva«); | | | deset dni → sto zgodb. \* novela | | | *O sokolu* | | | | | | VPLIVI: [Literarna humanistična | | | občutljivost], ki se | | | zgleduje po Boccacciu ter | | | vpeljuje smeh ter zapeljivi | | | humor. | | | | | | Zbirka biografij ***O slavnih / | | | znamenitih ženskah*** --- 104 | | | življenjepisov | | | | | | Prvi roman, pesnitve in prozna | | | dela. Tudi v evropskem merilu | | | pomenijo **začetek literarnega | | | humanizma**, ki se je počasi | | | osamosvajal od formalnih okvirov | | | (antike) | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | **Christine de Pizan** (1364 - | | | 1430) **←** avtorico omenja | | | Simone de Beauvoir | | | | | | avtorica prvih feminisitičnih | | | literatur: roman ***Mesto | | | žensk*** (1405) | | | | | | Po vzoru Boccacciovega kataloga | | | *slavnih žensk* in Avguštinovega | | | dela *O Božjem mestu* je napisala | | | roman *Knjigo o Mestu dam*. | | | Francoska pisateljica in pesnica, | | | rojena v Benetkah. Zgodaj postane | | | vdova, a ima podporo na dvoru. | | | Zelo izobražena (oče je delal na | | | dvrou, dostop do bogate | | | knjižnice). | | | | | | Sodi med prve humanistične | | | pisateljice = humanistka, ki | | | odkrito piše o dostojanstvu in | | | [vrednosti ženskega | | | spola], ki ga moški | | | pogosto podcenjujejo. | | | | | | Ta nenavadna razprava velja za | | | [prvo žensko | | | zgodovino] na območju | | | zahodne civilizacije -- zgodovino | | | žensk, ki je podana *s stališča | | | ženske*. | | | | | | - velik uspeh romana | | | | | | - humanistično okrepljena | | | posameznikova pripadnost | | | človeštvu | | | | | | - preseže tudi normative | | | stanovske delitve fevdalne | | | družbe in se približa ideji | | | moralnega univerzalizma: | | | *»ženske, visokega srednjega | | | ali skromnega položaja, ki | | | spodbujajo učenje in ne | | | zatirajo razvoja osebnosti«* | | | | | | | | | | | | - *nov duh renesanse --- | | | zagovarja enakost obeh | | | spolov* | | | | | | - Moralna razprava. Kritika | | | stereotipov o ženskah. | | | Načrtujejo oblikovanje | | | svojega mesta, duhovni | | | prostor svobode = varen | | | prostor ženskega | | | prijateljstva in | | | solidarnosti, emancipirano | | | »kraljestvo žensk« | | | | | | Dvom o lastnih sposobnostih ji | | | uspe premagati s pomočjo treh | | | alegoričnih dam: **Pameti**, | | | **Poštenosti** in | | | **Pravičnosti**. Christine ovrača | | | tistodobna prepričanja o | | | manjvrednosti ženskega spola in | | | naseljuje utopično mesto s | | | slavnimi ženskami iz mitologije, | | | antične in srednjeveške | | | zgodovine, slovečimi po vrlinah | | | in krepostih, pa tudi po | | | intelektualnih sposobnostih, ki | | | jih ženskam tedanje splošno | | | mnenje odreka. | | | | | | **Chaucer \*** se je lotil | | | *Canterburyjskih povesti* v duhu | | | humanizma Danteja, Petrarke in | | | [Boccaccia] | | | (humor\*). | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | Renesančni humanizem je | | | **intelektualno kulturno | | | gibanje**, ki se je na ozemlju | | | Evrope razmahnilo med 14. in 16. | | | stoletjem in končalo stoletja | | | dolgo nazadnjaško srednjeveško | | | miselnost ter Evropo privedlo do | | | moderne dobe. Obdobje zaznamuje | | | zanimanje za *tostranstvo*, | | | človeka in naravo. V središču je | | | človek, njegovo realno življenje | | | in vse kar ga obdaja. Od tod ime | | | **humanizem**. | | | | | | Ker so vzore iskali, črpali iz | | | [antike] je dobilo | | | ime novo umetniško gibanje | | | **renesansa** ali **preporod** | | | (obuditev antičnih idealov, | | | humanistične ideje). | | | | | | Humanizem je **kulturno idejno | | | gibanje**, ki v središče postavi | | | človeka. Razvijalo se je | | | znanstveno mišljenje, večal se je | | | pomen izobrazbe in | | | opismenjevanja. = [mišljenski | | | nazor, etična drža, življenjski | | | slog] --- v ospredju | | | človek kot oseba | | | | | | Humanizem kot kulturni in | | | literarno filozofsko gibanje v | | | obdobju renesanse. Obuditev | | | literarnega izočila antika in | | | odmik od srednjega veka. | | | | | | Humanizem pomeni ljubezen do | | | kulture in literarnega izročila, | | | čut za človeško dostojanstvo, | | | civilna zavzetost za svoj dom in | | | človeško skupnost. | | | | | | - Antika: humanistična misel se | | | oblikuje že v antiki nova | | | interpretacija starih mitov - | | | literarno izražanje, | | | psihološka simbolika | | | | | | - krščanski humanizem: | | | poudarjanje *intencionalnega* | | | *nagiba* poglobitev na | | | duhovnem in sekularnem | | | področju | | | | | | - latinski renesančni | | | humanizem: | | | | | | | | | | | | - moderna doba: personalizem | | | veliko delo ***Paideia*** | | | (Jaeger) *--- kultura in | | | vzgoja kot oblikovanje | | | človečnosti; formacija* | | | | | | - danes: napadi na humanizem od | | | znotraj in zunaj | | | (tehnologija, uporabnost, | | | antropocentrizem); kor | | | razumna bitja smo odgovorni | | | za ves svet (ekološki in | | | planetarna zavest!) | | | | | | - izzivi transhumanizma | | | (informacijske in genske | | | tehnologije, onkraj človeka) | | | | | | \* demokratična družba sloni na | | | osebni svobodi in spoštovanju | | | dostojanstva. Velikani civilnega | | | humanizma dokazujejo, da je pogoj | | | pravične politike dober | | | posameznik. | | | | | | **VREDNOTE**: | | | [svoboda], | | | [dostojanstvo], | | | [kreativnost], | | | individualnost osebe, | | | solidarnost, nedefiniranost | | | človeka in odprtost → odkritje in | | | oblikovanje pojma | | | **[individualnosti]** | | |. | | | Nanj se veže pomen osebne | | | ustvarjalnosti. | | | | | | **TEME**: zgodovinske, kulturne, | | | družbene | | | | | | **NOVI ŽANRI**: pisma, govori, | | | razprave, zgodovinski spisi, | | | eseji, komentarji | | | | | | - [govor] v | | | pisni/ustni obliki (oratio); | | | uvodni/slavnostni/poročni/nag | | | robni. | | | Nagrobnega v srednjem veku ni | | | bilo, le homilija → zdaj pa | | | humanisti želijo | | | prevrednotiti preminulo | | | življenje na zemlji. | | | | | | - razmah [pisma] | | | --- pomen korespondence | | | | | | | | | | | | - Tekstna kritika - upoštevati | | | historični kontekst, ne le | | | simbolni pomen Kritika | | | sholastike: čustva in | | | celovitost človeka (duša in | | | telo) so bolj pristni od | | | formalnega razuma. | | | | | | Zagovor klasikov - Peter Burke, | | | *Evropska renesansa ??* | | | | | | Humanizem se je začel na | | | italijanskih tleh. Po turški | | | osvojitvi Konstantinopla in padcu | | | | | | Bizantinskega cez, so so grški | | | učenjaki zbežali v Italijo→ | | | nadaljni razvoj humanističnih | | | idej | +===================================+===================================+ | | **ŠTIRI TEMELJNA NAČELA | | | HUMANIZMA** (svetovnega etosa) | | | | | | 1. Svetost življenja | | | | | | 2. Posvečenost mrtvih | | | | | | 3. Dostojanstvo človeka | | | | | | 4. Zlato pravilo | | | | | | \* sočutje (intersubjektivno | | | stanje čl) | | | | | | Človek je svobodno bitje → | | | moralna svoboda → zato odgovoren | | | za svoja dejanja Svoboda je | | | blagoslov in prekletstvo: človek | | | lahko pretirava. Lahko pa nas | | | vodi do vrednot strpnosti, | | | samoomejitve, zavzetosti za | | | skupno dobro & razumevanja duha. | | | | | | Odprto vprašanje, ali obstaja | | | neka obča človeška ‚narava', ali | | | pa gre vedno za vsakokratno | | | oblikovanje človeka v trenutni | | | dobi - idejam ustrezno | | | vrednotenje. | +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | ab ovo usque ad mala, »*od jajca | | | do jabolk*« ← iz Horacovih Satir. | | | Temelji na rimlskih obrokih, ki | | | so se tipično pričeli z jajčnimi | | | jedmi in končali s sadjem. Zaradi | | | tega ab ovo pomeni »od začetka« | | | in lahko označuje tudi | | | celovitost. | | | | | | *»Velikani civilnega humanizma | | | dokazujejo, da je pogoj pravične | | | politike dober posameznik«* Brez | | | človeškosti (humanitas) ne more | | | biti politike, kaj šele dobrih | | | politikov. Humanizem je politična | | | etika, ali vsaj etična politika. | | | | | | Petrarkovi sodobniki, ki se jim | | | je zdelo, da je srednjeveška | | | sholastična filozofija doživela | | | nekakšen intelektualni in duhovni | | | zastoj (poznosrednjeveški nauk). | | | Premišljanje in ozaveščanje | | | človeške bede s prihodom | | | **Petrarke** in **Salutatija** ni | | | izginilo, postalo je latentno in | | | se preoblikovalo v *secretum* | | | (Petrarkov notranji nemir). | | | Petrarka in Salutati sta v | | | tostranstvu uzrla odkruške | | | božanske svetosti. | | | | | | **Coluccio Salutati** --- [prvak | | | civilnega humanizma]. | | | Salutati je nesporni dedič in | | | najzvestejši naslednik | | | Petrarkovega izročila, a se s | | | Petrarko nikdar ni srečal. Ima ga | | | za začetnika samozavedanja. | | | Salutatijev paradigmatski vzornik | | | je kajpak Petrarka, ki se tu prej | | | kot na Cicerona opira na Senekova | | | pisma. | | | | | | Salutati je bil torej odličen | | | diplomat zato, ker je bil dober | | | humanist in vrhunski govornik. | | | »*Brez Danteja, Petrarke in | | | Boccaccia ni humanizma in niti | | | filozofije humanizma*«. Njegov | | | tajnik **Bruni** je prevedel | | | Platonovo *Državo* in prvi | | | definiral zgo obdobja (antika, | | | srednji, novi vek). | | | | | | Salutati v delu *O plemenitosti | | | prava in medicine (*1399) | | | utemeljuje organicistično | | | pojmovanje civilnega zdravja. [Če | | | medicina zdravi telo, politika | | | zdravi (socialno)] | | | [dušo]. | | | | | | Pionirji modernih študij o | | | renesansi: | | | | | | - Jules **Michelet** 👑 --- J. | | | M. (1798-1874): avtor obsežne | | | Zgodovine Francije; prvič | | | nastopi oznaka »*renesansa*« | | | (s tem je mišljen preporod | | | kulture) | | | | | | - Jacob **Burckhardt** --- J. | | | B. (1818-1897): eden prvih | | | kulturnih zgodovinarjev; | | | pisal je o antični Grčiji, | | | delo o renesansi in poudaril | | | sekularno kulturo. | | | | | | - **Kristeller** in **Garin** | | | --- glavna avtorja za študij | | | humanizma in renesanse v 20. | | | st. Človek nima v naprej | | | določene vloge in narave, | | | ampak ju sam izbira in | | | oblikuje | | | | | | - **Baron** --- preučevalec | | | italijanskega civilnega | | | humanizma | | | | | | - Britanski zgodovinar **Peter | | | Burke** --- kulturna | | | zgodovina (1937-) [Pojem | | | renesanse in njeno kulturo je | | | razširil na vso | | | Evropo] → poskuša | | | razsrediščiti renesanso | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | Pomemben družbeno politični | | | dogodek: **Cerkveni zbor v | | | Konstanci**, 1414-1418, kjer se | | | konča zahodni razkol/shizma | | | katoliške cerkve (trije papeži). | | | Izvolijo novega papeža, ki sedež | | | katoliške cerkve vrne nazaj v | | | Rim. | | | | | | Kralj Sigismund si prizadeva | | | končati razkol. Svetovalec | | | Sigismunda je bil Herman II. | | | Celjski, oče Barbare → politična | | | poroka z **Barbaro Celjsko** za | | | utrjevanje vezi na konju | | | (politična poroka) | | | | | | Daniela Dvořáková je napisala | | | knjigo Črna kraljica o Barbari | | | Celjski, soproga slavnega | | | Sigismunda Luksemburškega. Prišla | | | je do presenetljivih zaključkov, | | | ki kraljici Barbari vračajo čast | | | in ugled. Bila je tudi na koncilu | | | (prva dama Evrope). | | | | | | Humanist na koncilu, **Poggio | | | Bracciolini**. Poggio je iskal | | | stare rokopise po samostanih v | | | Švici. Najdene rokopise pošlje v | | | Firence, kjer jih prepisujejo. | | | | | | Nastopijo novi poudarki: duhovno | | | moralne vsebine in s tem povezane | | | dileme, osebne izbire, ki | | | spremljajo človeka. Napiše *O | | | spremenljivosti sreče* (De | | | varietate fortunae, 1447). | | | | | | **Lorenzo Valla**, humanist, | | | filolog in filozof; vpelje | | | kritično metodo. | | | | | | Kritike cerkve (predhodnik | | | Luthra). Hvalil latinski jezik in | | | trdil, da nezadostno znanje | | | jezika vzrok za dvoumno izražanje | | | filozofov in nepravilne | | | interpretacije/ prevode verskih | | | besedil. | | | | | | Trdil, da telesno poželenje ni v | | | nasprotju s krščansko moralo. | | | Zato se nam čutov in telesne | | | lepote ni treba sramovati. Napiše | | | *O poželenju* | | | | | | **Piccolomini** je veliko pisal - | | | zgodovinski spisi, drame, opisi | | | sveta, vzgojni spisi... | | | Zgodovinar in humanist, preden je | | | postal papež Pij II. Kot kardinal | | | svetoval cesarju Frideriku III. | | | naj [ustanovi ljubljansko | | | škofijo] --- | | | Ljubljani podelil značaj | | | \"odličnega mesta\", jo izločil | | | iz oblasti oglejskega patriarha, | | | cerkev sv. Nikolaja povzdignil v | | | stolnico. O Eneju Silviju | | | Piccolominiju je **Alojz Rebula** | | | napisal roman Zeleno izgnanstvo | | | (1981). | +===================================+===================================+ | | - **Salutati** (stan Petrarke; | | | civilni humanizem) | | | | | | - **Valla** (kritik cerkve, | | | hvali latinski jezik) | | | | | | - **Poggio** **Bracciolini** | | | (rokopisi, *O spremenljivosti | | | sreče*) | | | | | | - E. S. **Piccolomini** (zgo | | | spisi, ljubljanska škofija) | | | | | | FIRENCE = zibelka humanistične | | | prenove 15.st | | | | | | ๏ Ob podpori družine **Medici** | | | je zaživel [kulturni | | | krožek]; veliko | | | zanimanja za stara izročila; nova | | | govorica o človeku; poudarek | | | svobodne ustvarjalnosti | | | | | | \*\* Giovanni **Pico** della | | | Mirandola; značilni predstavnik | | | renesančnega humanizma = | | | prizadeval za veliko sintezo | | | vsega človeškega znanja. | | | | | | V ospredje postavi | | | novoplatonistični dinamični ideal | | | človekovega duhovnega vzpona k | | | božanskemu nasproti sholastičnemu | | | pasivnemu stanju podrejenosti v | | | razmerju do Boga. | | | | | | Načrtoval je veliko srečanje v | | | Rimu; zbor filozofov in teologov | | | različnih veroizpovedi in | | | prepričanj, da bi se dogovorili o | | | "filozofskem miru" in "religiozni | | | spravi". Pripravil **900** | | | filozofskih in humanističnih | | | **tez**, nekakšen manifest, ki | | | danes predstavlja ogledalo | | | željnosti po učenosti, | | | spoznavanju in ustvarjanju v | | | obdobju renesanse. | | | | | | ๏ navdušil se je nad kabalo --- | | | zelo bogatim mističnim izročilom | | | judovske tradicije; prvi, ki je | | | to staro mistično izročilo | | | prenesel v krščansko | | | intelektualno kulturo | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | - Platonska akademija; | | | neformalni krožek je družil | | | tedanje izobražence. V | | | ospredje stopi Platon in | | | misleci pozne antike -- novi | | | platonizem. Ideja o skupnem | | | izviru vseh modrosti, ki ga | | | je mogoče uskladiti s | | | krščanstvom. | | | | | | - ob podpori družine **de\' | | | Medici** je zaživel kulturni | | | krožek, ki ga je vodil | | | Marsilio **Ficino** (veliko | | | zanimanja za stara izročila; | | | nova govorica o človeku; | | | poudarek svobodne | | | ustvarjalnosti) | | | | | | - **Ficino & Pico** sta obudila | | | humanistične poglede antične | | | Grčije | | | | | | - humanizem renesanse je bil | | | bolj individualističen \> kot | | | humanizem antike. | | | | | | **PICO** della Mirandola | | | | | | Postal je [prvi krščanski | | | učenjak], ki je | | | obvladal judovsko mistično | | | teologijo [kabale]. | | | Pico je trdil, da imata | | | platonizem in krščanstvo različne | | | poglede, vendar imata nekaj | | | skupnih resnic. Pomemben vidik | | | Picove filozofske misli je bila | | | njegova [obramba dostojanstva in | | | svobode človeškega | | | bitja]. | | | | | | **FICINO** | | | | | | Oskrbljen z grškimi rokopisi | | | Platonovega dela, je začel | | | prevajati celoten korpus v | | | latinščino → leta 1484, prvi | | | celoviti prevod Platona v | | | latinščino (s komentarji); | | | kasneje tudi *Hermetični korpus.* | | | Zaradi zanimanja za astrologijo | | | je imel težave s Katoliško | | | cerkvijo in bil obtožen | | | krivoverstva (tudi oproščen). | | | | | | - izraz "platonska ljubezen" | | | | | | Zbirka spisov *Hermetični korpus* | | | - rokopis je prišel v Firence iz | | | Makedonije. Naj bi jih napisal | | | davni **Hermes** Trikrat | | | Veličastni, egiptovski teolog iz | | | 2.st pnš. V dialoški obliki | | | pričajo o božji modrosti, ki jo | | | je Hermesu razodel božanski Um | | | | | | - Ideja da je duša nesmrtna, | | | človek je po duhu svoboden | | | | | | Poudarjen osebni čustveni izraz, | | | ki nakazuje odkritje človekove | | | intimne, avtonomne | | | individualnosti. Religija ne želi | | | biti oddaljena, ampak se | | | 'humanizira'. \* slika | | | italijanskega renesančnega | | | mojstra da Messine; Marija dobi | | | oznanjenje | | | | | | NOVOST RENESANSE: | | | [portreti] (podoba | | | želi ujeti določeno stanje duše, | | | notranji duševni izraz). Umetnost | | | posnema ideje! Naravo človek | | | racionalno raziskuje. | | | | | | Naše vrednosti ne določa usoda, | | | niti prirojen status, ampak si jo | | | sami ustvarjamo. To je največji | | | človekov dar. | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | **Sebastian Brant,** nemški | | | humanist in satirik, pesnik. | | | | | | Najbolj znana je njegova | | | satirična pesnitev ***Ladja | | | norcev*** (1494). Platonov | | | koncept je bil vir za satirično | | | literarno delo, kjer ladja norcev | | | predstavlja antiarhetipe | | | človeštva. Avtor razvija kritiko | | | družbe in hkrati nakaže, da smo | | | vsi malo nori. | | | | | | - Ladja norcev se kot alegorija | | | pojavi že v | | | [Platon]ovem delu | | | (4.st pnš) Država kot kritika | | | demokracije (fantična množica | | | brez vodje) | | | | | | - [Foucault] | | | (20.st) je ladje norcev | | | opisoval kot zgodovinsko | | | dejstvo. Po Foucaultu so | | | ladje norcev metafora za | | | družbeno hierarhijo. | | | | | | IZOBRAŽENI HUMANISTI | | | | | | Erazem in More predstavljata vrh | | | humanistične misli v renesansi. | | | Rodile so se ideje o **idealni | | | družbi**, ki naj bo cilj moderne | | | dobe. | | | | | | **Erazem** **Rotterdamski**, eden | | | najpomembnejših humanistov | | | (1466-1536) Nizozemski renesančni | | | humanist: zagovornik idealov, kot | | | so [mir v družbi], | | | [toleranca] | | | (strpnost), duh | | | [svobode] človeka, | | | **[izobrazba]**, tudi | | | laična religioznost. Prizadeval | | | si je za združitev krščanske | | | filozofije z antično humanostjo. | | | | | | Posebej pa [vzgoja] | | | mladih in nasploh vseh ljudi. | | | | | | Poudarjal pomen izobrazbe (ki se | | | dopolnjuje s književno kulturo in | | | vero). | | | | | | - znan je po *prevodu Nove | | | zaveze* v grščino | | | | | | - Napisal šaljivoironično | | | satiro ***Hvalnica | | | norosti*** (1511) in jo | | | posvetil prijatelju Thomas | | | Moru. Gre za satiro o | | | človeški - nespameti in | | | neumnostih. Norost prikazana | | | skoraj pozitivna, saj je | | | *ironija* tista, ki pomaga | | | *živeti*. Erazem verjame, da | | | je človeka moč vzgojiti | | | | | | - Spor z Luthrom, ker je Erazem | | | zagovarjal da je človekova | | | volja povsem svobodna... | | | razprava o človekovi svobodi | | | *»ima človek resnično | | | možnost, da svobodno | | | odloča?«* | | | | | | - Zagovarja prenovo cerkve in | | | idejo | | | **[tolerance]** | | | | | | **Thomas** **More**, angleški | | | krščanski humanist (1478-1535) | | | | | | - oznan po | | | filozofsko-literarnem spisu | | | ***Utopija*** (1515), v | | | katerem je na kritičen način | | | do obstoječe družbene | | | realnosti predstavil [vizijo | | | idealne države] | | | na istoimenskem izmišljenem | | | otoku | | | | | | - Henrik VIII. obsodil | | | izdajstva države in ga dal | | | obglavit | | | | | | **Juan L. Vives**, | | | špansko-flamski renesančni | | | humanist (1492-1540) | | | | | | = zagovornik univerzalne | | | izobrazbe in vseživljenjskega | | | učenja!! Nasprotnik sholastične | | | fil in predhodnik sodobne | | | empirične psih ter pedagogike | | | (celovit). | | | | | | - delo *O duši in življenju* | | | velja za eno prvih študij po | | | načelih empirične psihologije | | | = psihološki pristop | | | | | | - gl. delo traktat [*O učenju | | | in vzgoji*] (+ | | | priročnik o posebni vzgoji in | | | izobrazbi deklet | | | | | | - zagovor znanja latinščine in | | | klasične literature; spis *O | | | disciplini* | | | | | | - v znanem delu ***O izobrazbi | | | krščanskih dam*** pristaja na | | | družbeno deljene vloge žensk | | | in moških, vendar zagovarja | | | potrebo po enako dostopni | | | izobrazbi za ženske → osnova | | | za sobivanje je | | | **[znanje]** | | | | | | - v spisu *Pomoč revnim* | | | razpravlja o predlogih, ki bi | | | omilili revščino | +-----------------------------------+-----------------------------------+ +-----------------------------------+-----------------------------------+ | | **Montaigne**, francoski | | | renesančni humanist (1533-1592) | | | | | | Zadnji renesančni humanist, ki | | | pomembno zaznamuje novega duha in | | | vlogo 'jaza', oz., človekovo | | | razumevanje sebe. Montaigne velja | | | za začetnika esejev; kritičen, | | | odprt, kreativen in avtorsko | | | subjektiven pristop pisca k | | | analizi stvarnosti, ki bralcu | | | omogoči svojo lastno sodbo. | | | | | | - nov žanr [esejev] | | | (med filozofijo in | | | literaturo) | | | | | | - *essayer* v francoščini | | | pomeni poskusiti. | | | Testirati, okusiti, | | | zavrtinčiti | | | | | | Strogo vzgojo; oče mu je | | | priskrbel kvaliteteno izobrazbo, | | | učenja latinščine, ga usmeril v | | | študij prava... po smrti očeta se | | | je osvobojen vseh obvez umaknil v | | | domači grad, kjer je naslednjih | | | deset let preživel v samoti svoje | | | knjižnice. Poročen; od šestih | | | hčera je preživela samo ena. | | | | | | - ustvaril si je intimni | | | prostor - knjižnico v stoplu, | | | kjer ga ni smel nihče motiti | | | Takšne umike naj bi svetoval | | | že Senka (opozorilo, da | | | brezdelje prikliče duhove | | | tegobe, zato se je potrebno | | | zanimati za pestrost stvari) | | | | | | - v tem desetletnem obdobju je | | | napisal ***Eseje*** | | | (objavljeni 1580) | | | | | | | | | | | | - zapisoval si je misli, ki so | | | se mu porodile ob prebiranju | | | | | | | | | | | | - Pozornost in skrb opazovanja | | | samega sebe CILJ = pridobiti | | | strateško inteligenco za | | | življenje. | | | | | | - zanimalo ga je, kako dobro | | | živeti → mirno sprejemanje | | | trenutka | | | | | | - ugotovil, da je treba nad | | | vsakim trenutkom ohranjati | | | naivno osuplost | | | | | | - ljubezen do živali (»bitje, | | | ki nam vrača pogled«, njegova | | | mačka); sovraštvo do | | | okrutnosti, smrtnih | | | obsodb/mučenja | | | | | | Namen branja in študija ni | | | kopičenje znanja, ampak | | | [poglobiti razumevanje | | | sveta] in [izboljšati | | | sebe] -- ***postati | | | boljši človek!*** | | | | | | - zelo je šel na živce | | | Descartesu in Pascalu --- | | | živali za D. nimajo duše, ne | | | znajo misliti | | | | | | - Nietzsche je oboževal | | | Montaigna, ta žalostni mož si | | | je želel živeti izjemno polno | | | življenje, kot ga je živel ta | | | renesančni mislec... vendar | | | tega nikoli ni zmogel | | | | | | NOVOVEŠKI »JAZ« ∼raziskovanje | | | samega sebe | | | | | | ➡[nov odnos do | | | knjige], dinamična | | | vloga izobrazbe | | | | | | ➡nismo statična bitja - vse se | | | spreminja | | | | | | **Komenski**, češki učitelj | | | (inovator na področju pedagogike; | | | utemeljitelj moderne p) Velja za | | | utemeljitelja moderne pedagogike. | | | | | | → prvi si je **zamislil šolski | | | sistem** kot ga imamo še danes: | | | učne ure, teden, počitnice... | | | *rdeča nit ciklične izobrazbe*; | | | razred sklenjena mini enota → | | | vpeljal model učbenika s slikam | | | (**prve slikanice** namenjene | | | otrokom) | | | | | | - poudarek na izobrazbi | | | (celovitost človeka) | | | | | | - povezoval vero in znanost | | | | | | - zamislil projekt; potreba po | | | enciklopedičnem delu, ki ga | | | je označil *Panzofija* | | | | | | - [ideja **permanentnega | | | izobraževanja**] | | | v delu ***Pampaedia***. | | | Zahteva, da se morajo | | | izobraževati vsi ljudje ne | | | glede na starost, spol ali | | | stan. | | | | | | \* pripadal husitski ločini | | | čeških bratov, proti nadvladi | | | Habsburžanov. Zato bil primoran v | | | izgnanstvo, večkrat... zasegli so | | | mu hišo in premoženje; umrli sta | | | mu dve ženi... ostajal optimist, | | | z vero v boljši svet | | | | | | **Francis Bacon**, angleški | | | mislec (1561-1626), vpeljal | | | induktivno metodo pri preučevanju | | | narave (oče empirizma) - O | | | napredku znanosti in njenih | | | koristih | +-----------------------------------+-----------------------------------+ Mihail **Epštejn** Znak\_vrzeli, O prihodnosti humanističnih ved ============================================= Knjiga o poteh humanistike v 21. stoletju O tem kako se v elektronsko-informacijskovirtualnih prostranstvih spreminja podoba človeka, ko se po eni strani približuje vsemogočnemu bogu, po drugi pa pametnim strojem, in o tem kako se spreminja sama humanistika. **Epštejn** vidi *humanistiko* kot celovit *kontinuum* *refleksije* človeka in človeškega, v katerem je med posameznimi oblikami disciplinarnega znanja [na voljo širok prazen prostor za nove] [in drugačne oblike proizvajanja smisla in vedenja]. Izraz *znak vrzeli* se nanaša predvsem na človeka samega, ki v sebi nosi dvojni smisel. Vrzel (odsotnost znaka), zaradi svoje globine dovoljuje množnenje znakov, ki jo zapolnijo. \*izraz bele luknje - oznaka pojava, ki je zgolj domneva, za razliko od črnih lukenj, ki naj bi resnično obstajale. Za fizike belih lukenj v naravi ni, za humaniste pa vendarle so --- v kulturi, in sicer kot presledki v sistemu znakov, iz katerih se nenehno rojevajo novi. Človek sam je največja bela lisa humanističnih ved. Človek si je svojo podobo zgradil v presledkih med fregmenti jezika. Človek, ki se spremeni v predmet znanstvenega preučevanja, zase nemudoma postane drugi in se ob tem opredeli kot subjekt spoznavanja. Po Foucaultu so humanistične vede od samih začetkov v predmetu svojega raziskovanja skrivale radikalno belo pego --- torej nekaj česar ni mogoče misliti. To naj bi bila posebnost humanistike kot samorefleksije, ki skupaj s človekom vzpostavlja njegovega dvojnika, zahvaljujoč kateremu lahko mislim sebe. Problematičnost humanistike kot samospoznavanja --- mar ne gre pri