Osnove načrtovanja odprtega prostora PDF

Osnove načrtovanja odprtega prostora PREGLED OBRAVNAVANIH TEM – 2. del doc.dr. Melita Rozman Cafuta OPOZORILO: GRADIVO JE IZKLJUČNO INTERNE NARAVE IN GA ZA NAMENE IZVEN ŠTUDIJSKIH POTREB NI DOVOLJENO UPORABLJATI! L...

Osnove načrtovanja odprtega prostora PREGLED OBRAVNAVANIH TEM – 2. del doc.dr. Melita Rozman Cafuta OPOZORILO: GRADIVO JE IZKLJUČNO INTERNE NARAVE IN GA ZA NAMENE IZVEN ŠTUDIJSKIH POTREB NI DOVOLJENO UPORABLJATI! LITERATURA IN VIRI – 2. DEL: Dušan Ogrin, Krajinska arhitektura, 2010 – str: 151-188; 224 - 232 Marušič Janez, Urejanje obcestne krajine. Priročnik, Ljubljana, 1997 Šiftar Aleksander, Izbor in uporaba drevnine za javne nasade, 2001 Grant Reid., Landscape Graphics Gehl J., Life between Buildings: Using Public Space, 2001 zapiski s predavanj 1 4. Poglavje: ZASEBNE ZELENE POVRŠINE:HIŠA IN VRT EN PROSTOR – TRIJE VIDIKI ov n ik rab po Strukturno – Socialno – eu morfološki funkcionalni tj ču vidik vidik po bro oblika vrta, BIVALNI potreba po zelenih do potenciali in VRT površinah se spreminja omejitve razvoja prostora naravni in umetni ekosistemi okolje primerno za rast in ohranjanje rastlinskih ter živalskih vrst. Ekološki vidik ZASNOVA VRTA MORA BITI PRILAGOJENA UPORABNIKU 2  1. Opredelitev pojma bivalni vrt: strukturno- morfološki vidik (oblika in potenciali prostora) socialno – funkcionalni vidik (potreba po zasebnosti) ekološki vidik (ekosistem) 2. Tipologije vrtov (zasebni vrtovi okoli bivalnih objektov, izobraževalni vrtovi, zgodovinski vrtovi, botanični vrtovi, zbirateljski vrtovi, …) 3. Razvoj vrtnega stila bivalnih vrtov skozi zgodovino (od antike do danes) 4. Oblikovanje bivalnega vrta: 1.korak: ANALIZA STANJA ZEMLJIŠČA & SPOZNAVANJE POTENCIALOV PROSTORA 2.korak: FUNKCIONALNA ZASNOVA VRTNEGA PROSTORA 3.korak: OBLIKOVALSKA ZASNOVA VRTNEGA PROSTORA 4.korak: ZASADITVENI NAČRT 5. 5. pravil za dobro zasnovo bivalnega vrta (manj je več, uporabnik je kralj, oblika sledi funkciji, predvrt je ogledalo, efekt presenečenja/lovilec pogleda) 6. Detajl v bivalnem vrtu: izbor in zasaditev rastlin - velikost, tekstura, barve, … grajeni elementi – pergola, stopnice, ograja, škarpa, … FUNKCIONALNA ZASNOVA VRTNEGA PROSTORA 2.1. Funkcionalnost mikrolokacije 2.2 Določanje medsebojnih povezav 2.3. Določanje prostorskega vzorca in osnovnih prostorskih razmerij (oblikovalski stil) pobočje STRMO POBOČJE skalnjak DOVOZ predvrt garaža PREDVRT hiša dovoz OBJEKT terasa vrt vrt pergola ZELENI DEL VRT IN BIVALNI DEL zelenica ribnik zasaditev CESTA 3  5. Poglavje: JAVNE ZELENE POVRŠINE SOCIALNI, DRUŽBENI IN GOSPODARSKI OKVIR Gospodarska moč je skoncentrirana v Franciji, Nemčiji in Angliji. Pospešena gospodarska rast ZDA. 19. STOLETJE Mestne oblasti večje nezazidane parcele Industrijska revolucija: spremenijo v javne površine masovna produkcija železa, proizvodnja jekla, parni Pred reprezentativnimi objekti (postaje, stroj sodišča, opera, muzej) nastajajo novi trgi in parki Vpliv na hitrejše gospodarsko povezovanje zaradi Široke avenije – kombinacija bulvarjev in zmanjšanja ‘sveta’ parkov Kolonializem, porast in raznovrstnost dobrin, Reprezentančne zgradbe sredi parkov eksotične rastline Pokrite galerije, javne pasaže in ulice Javne zelene površine v stanovanjski Industrijsko mesto: razcvet rudarstva, dnevni in soseskah (ploščadi, otroška igrišča) podzemni kopi, veliki posegi, prah in dim Razmah turizma: naravni rezervati, terme in zdravilišča (romantična krajina) 4 1. FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA OBLIKOVANJE JAVNEGA PROSTORA: 1. SOCIALNI hiša – ulica, specializacija ulice, socialne razlike, razredno coniranje, centralizacija, koncept sosedstva 2. EKONOMSKI industrijsko mesto, trgovsko mesto, zemljiška politika mesta 3. NARAVNI FAKTORJI klima, morfologija terena, gradbeni materiali 4. FAKTORJI NAČINA TRANSPORTA IN KOMUNIKACIJ radij gibanja 5. TEHNIKA GRAJENJA IN KONSTRUKCIJ jeklo, beton, vertikalna konstrukcija (lift) 6. KULTURNI religija, običaji 2. Opredelitev javnega prostora glede na: lastništvo socialne interakcije skupna zaznava fizični prostor 3. Opredelitev kvalitete javnega prostora (Jan Gehl, Jane Jacobs, Tribid Banerjee, Ray Oldenburg) lastništvo VLOGA IN POMEN KAJ JE JAVNI tradicionalna socialne interakcije PROSTOR? v 19., 20. stoletju skupna zaznava fizični prostor sodobna KVALITETNI JAVNI PROSTOR utilitarne, opcijske in družbene aktivnosti Jan Gehl 5  PREFERENCE LJUDI DO JAVNIH POVRŠIN: Kaj vpliva na prijetnost oz. estetske preference ljudi do zelenih površin? obseg oz. količina vegetacije in drugih naravnih prvin sestavljenost (vidna, slišna, tipna) kot tudi enovitost prostora ritem in kontinuiteta sta pomembna dejavnika v opisu zaznavne celote v krajinskem prostoru odprtost – zaprtost kot pomemben dejavnik pri oblikovanju prostora potreba po prezentiranju svojega družbenega položaja in izražanju sposobnosti/ zmožnosti narediti nekaj več kot je absolutno pomembno iz zgolj funkcionalnega vidika. DOLOČITEV SPLOŠNIH FUNKCIJ JAVNIH POVRŠIN: 1. POTREBE PREBIVALCEV DELITEV ZELENIH POVRŠIN: zagotovitev raznovrstnih oblik rekreacije Površine za igro, rekreacijo in počitek: mestni park, otroška igrišča, večje zelenice, zagotovitev možnosti oddiha in sprostitve gozdni park, zagotovitev zdravega okolja Površine za telesno vzgojo: športni parki in športno rekreativni centri, s športnimi 2. POVEZANE Z EKOLOŠKIMI VIDIKI napravami opremljene zelenice 3. POVEZANE S PRIMARNIMI RABAMI 4. ZELENO ZALEDJE – ZELEN ZAŠČITNI PAS Površine z omejeno rabo: zoološki in botanični vrt, arboretum, pokopališče, spominski park, drevesnica, funkcionalne zelenice okoli šol bolnic in javnih ustanov Komunalne zelenice: zeleni delilni pasovi cest ali ob cestah, robno zelenje okoli večjih zazidanih con, tamponske cone, Posebni namen: privatne zelenice, vrtovi, atriji, površine za ljubiteljski vrtičkarstvo. 6  JAVNE ZELENE POVRŠINE: ZASNOVA ZELENIH POVRŠIN Zelene površine Z zelenimi alejami Iz nekdanjega ne robu mesta se in drevoredi se obrambnega povezujejo z povezuje pasu obzidij, zeleno okolico in posamezne parke jarkov, segajo do in trge. okopov. mestnega središča (zvezdasta mesta). POMEN OZELENITVE JAVNIH POVRŠIN Zasajevanje obcestnega prostora ne pomeni samo obnove vegetacije s krajinskega in ekološkega vidika, temveč tudi: optično vodenje z zastiranjem pogleda; prekrivanje cestnih elementov; dušenje hrupa; zaščita pred vetrom in snežnimi zameti; zaščita pred erozijo; v ločilnem pasu je glavna funkcija zaščita voznika pred bleščanjem nasproti vozečih vozil. 7 KAJ JE ZELENI SISTEM MESTA? KAJ JE ZELENI OBROČ MESTA? 8  6. Poglavje: JAVNE ZELENE POVRŠINE:MESTNI PARK INDUSTRIJSKO MESTO IN PARK: 1. SOCIALNI, DRUŽBENI IN GOSPODARSKI OKVIR, ki je vplival na razvoj parka 19. stol. 2. “Volkspark”; avenija, bulvar; Vrtno mesto (Howard); “Plaza” 3. Urbanistični kontekst umeščanja parkov 4. Oblikovalski kontekst umeščanja parkov 19. stol. 5. Primer parka: NY Central park, Der Englischer Garten RAZVOJ PARKA Park kot odrešenik zgoščenega in onesnaženega mesta. Pojavil se je kot kompakten in iluzionističen svet narave, da bi nadomestil krajino, ki je v mestih ni bilo več oz. je bila teže dosegljiva. Park je pomenil umik iz ostalega sveta in je v merilu mesta posta ‘hortus conclusus’ 19. stoletja. V simbolnem in filozofskem smislu se je sporočilo angleškega krajinskega sloga nadaljevalo. Izraziteje se je izražalo skozi družbeno optiko: ni predstavljal vzpona enako mislečih, temveč izenačenost različnih v naravi. 9 INDUSTRIJSKO MESTO IN PARK Prvi javni park: financiran (ustvarjen) iz javnih sredstev parki so namenjeni in v lasti javnosti prvenstveno sprehodom – ZATO DOLGE KRIVULJE. Objekti: odnos med ‘racionalnim’ inžinirstvom in ‘iracionalno’ krajino ob poti so nasadi cvetličnih gred poti so speljane na različna prizorišča odpiranje in zastiranje pogleda s pomočjo drevesnih gmot. večje tratne ploskve so v notranjosti parka. TA OBLIKOVALSKA NAČELA VELJAJO ŠE DANES! MESTNI PARK V 20. IN 21. STOLETJU ODPRTI PROSTOR SODOBNEGA MESTA: - splošna funkcija javnih površin - opredelitev potreb ljudi po javnih površinah vloga parka v 20 in 21. stoletju secesijski park odkloni v oblikovanju (park brez rastlinja, vračanje k naravi) problemi danes: oblika ne podpira funkcije: odtujenost uporabniku in zmanjšana družbena uporabnost parkov MERJENJE USPEŠNOSTI ZASNOVE PARKA (Ogrin, 2010) 1. SMISELNOST: v kolikšni meri se zasnova ujema z namembnostjo začrtano v programu 2. PREGLEDNOST: jasnost zasnove in njena čitljivost 3. KOHERENTNOST: govori o strnjenosti strukturnih sestavin parka in povezanosti v celoto 4. HIERARHIJA SESTAVIN: pojasnjuje odnose med programskimi členi na podlagi njihove pomembnosti 5. KOMPLEKSNOST: prikazuje stopnjo pestrosti raznolikih prvin 6. OBLIKA: označuje oblikovno zgradbo parka, njeno kakovost in inovativnost 7. SPOROČILNOST: razlaga sporočilno vrednost in simbolno nadgradnjo zasnove Študija primera: Zelene površine mesta Maribor, Mestni park Maribor 10 7. Poglavje: KRAJINA VEČSTANOVANJSKIH BIVALIŠČ 11  1. STANOVANJSKA SOSESKA (urbanistični vidik) 2. PROBLEMI UPRAVLJANJA ZELENIH POVRŠIN STANOVANJSKE SOSESKE 3. ZAHTEVE UPORABNIKA PO DOŽIVLJAJSKO BOGATEM PROSTORU 4. NAČRTOVALSKE IN OBLIKOVALSKE SMERNICE 5. URBANA OPREMA V STANOVANJSKI SOSESKI Prostori za sedenje: načela urejanja prostorov za sedenje: lega, varnost, namen, material, … - ZAŠČITEN HRBET; SUHE NOGE Prostori za zbiranje odpadkov: načela umeščanja košev za odpadke, ekološki otok, … Avtobusna postaja Prostor igre: - ZAHTEVE UPORABNIKA IGRIŠČA (velika izbira igralnih naprav, zanimivo razporejene naprave, zagotovljena varnost (na igralih in pred tujci), enakomerna razmestitev priložnosti za igro na nivoju mesta, redno vzdrževanje - ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI NA IGRIŠČU (ograja, socialna varnost, ustrezna drevnina in grmovnice) - PRAVILA ZA DOBRO ZASNOVO OTROŠKEGA IGRIŠČA: razmestitev igral, izbira podlage, izbira barve, uporaba grmovnic in drevnine, sanitarije, voda na igrišču….) ZAHTEVE UPORABNIKA: ZAHTEVA PO DOŽIVLJAJSKO BOGATEM PROSTORU, ki vzbuja pozornost v vseh delih dneva / leta. omogočeno gibanja brez ovir ENOSTAVNA IZPELJAVA POTI – VODIMO PEŠČA PO ZANIMIVIH KRAJINSKIH MOTIVIH V SMERI GIBANJA NAJ SE ODPIRAJO ZANIMIVI POGLEDI V OKOLICO POMEN VARNOSTI: 1. postopanje, kraje, napadi na šibkejše; 2. varnost v povezavi s prometom (dovozi do objektov) 3. varnost pred hrupom DEJAVNOSTI: sprehodi, počitek, otroška igra 12  ZAHTEVE UPORABNIKA: IZPELJAVA POTI: ČIM KRAJŠE POTI – ne samo to! POTEK, KI VODI SKOZI PRIJETNO IN DOŽIVLJAJSKO BOGATO OKOLJE. Z ZELENIM PASOM LOČENE STEZE ZA PEŠCE IN KOLESARJE – kombinacija drevoreda ali visoke komunalne zelenice na eni strani in nižjih grmovnic na drugi strani – zagotovi se dobra preglednost. RAZGIBAN RELIEF UPORABA ZAPLAT DREVNINE UPORABA VODE 8. Poglavje: URBANA HORTIKULTURA 13  1. ZELENE POVRŠINE MESTA: Študija primera Maribor zeleni obroč mesta zeleni sistem mesta Cilj zasaditve odprtih površin je doseganje čim boljše vegetacijske podobe mestne krajine ter izpolnitev funkcionalnih in oblikovalskih zahtev. prednosti zasaditve odprtih površin prednosti uporabe pestrosti vegetacije 2. PROMETNOTEHNIČNI VIDIKI UREJANJA OBCESTNEGA PROSTORA Optično vodenje Označevanja posebnih dogodkov na cesti Zakrivanje in odkrivanje pogledov Zakrivanje optičnih in drugih motenj Zaščita pred vetrom Zaščita pred snegom 3. GRAFIČNI PRIKAZ RASTLIN: SOLITER, GRUČA, ZAPLATA ŽIVA MEJA, DREVORED ZASADITEV OB UTRJENI POVRŠINI ZASADITEV NA BREŽINI (zasaditveni vzorec trikotnik in pravokotnik) 4. HABITUS RASTLIN pet različnih tipov habitusov 5. ŽIVA MEJA / OGRAJA / ROB – IGLAVCI rastne lastnosti rastlin, ki so ustrezne za zasaditev žive meje rastne lastnosti, ki absolutno niso ustrezne sadilna razdalija (št. rastlin / m) Thuja occidentalis in Thuja occidentalis 'Smaragd'. 6. ŽIVA MEJA / OGRAJA / ROB - LISTAVCI rastne lastnosti rastlin, ki so ustrezne za zasaditev žive meje rastne lastnosti, ki absolutno niso ustrezne sadilna razdalija (št. rastlin / m) 14  7. OTROŠKO IGRIŠČE / OKOLICA VRTCA / ŠOLSKO DVORIŠČE rastne lastnosti rastlin, ki so ustrezne za zasaditev otroškega igrišča (drevnina / grmovnice) rastne lastnosti, ki absolutno niso ustrezne (drevnina / grmovnice) 8. DREVORED definicija drevoreda tipi drevoreda razlika med drevoredom in zasajeno komunalno zelenico rastne lastnosti rastlin, ki so ustrezne za zasaditev drevoreda sadilna razdalja med rastlinami 9. PARKIRIŠČE rastne lastnosti rastlin, ki so ustrezne za zasaditev na parkirišču rastne lastnosti, ki absolutno niso ustrezne sadilna razdalja med rastlinami 10. KOMUNALNA ZELENICA NA RAVNINI rastne lastnosti rastlin (drevnina / grmovnice), ki so ustrezne za zasaditev komunalne zelenice rastne lastnosti rastlin, ki absolutno niso ustrezne sadilna razdalja sadilni vzorec 11. KOMUNALNA ZELENICA NA BREŽINI rastne lastnosti rastlin (drevnina / grmovnice), ki so ustrezne za zasaditev komunalne zelenice rastne lastnosti rastlin, ki absolutno niso ustrezne sadilna razdalja sadilni vzorec 12. IZVEDBA SADITVENIH DEL (opora rastlin, sadilna jama, čas sajenja) 13. TEŽAVE PRI UPRAVLJANJU ZELENIH POVRŠIN 15  Tabela: RAZPOREDITEV SADIK PO POVRŠINI V Kvadratni vzorec R=V =80-150 cm R R R=50-200 cm Pravokotni vzorec V=90-320 cm V V Enakostranični trikotnik VR (80-150 cm) R 16