Zasnova Bivalnega Vrta in Javni Prostor

Pri načrtovanju bivalnega vrta je pomembno, da je osredotočenost na uporabnika in njegove potrebe. To pomeni, da bi se morale vse rešitve vrta prilagajati uporabniku, ne pa obratno.

Pri oblikovanju bivalnega vrta je potrebno uporabiti oblikovalske elemente (pergolu, stopnišče, …) na tak način, da ti elementi sledijo funkcionalnosti in uporabnosti vrta. Tako bo vrt postal praktičen ter estetski.

Pri načrtovanju bivalnega vrta je smiselno ustvariti določene vizualne elemente, ki bodo povzročili presenečenje pri obiskovalcih. Takšen element je lahko na primer skrite v obliki skulpture, vodnjaka, ali zanimivega rastlinskega elementa.

V bivalnem vrtu je pomembno uskladiti izbor rastlin z velikostjo, teksturo in barvo. Tako lahko ustvarite harmonično in estetsko privlačno okolje.

V bivalnem vrtu je pomembno razumeti razliko med mikrolokacijami. Vsaka mikrolokacija ima svoje specifične potrebe in možnosti za uporabo.

Bivalni vrt je prostor, ki se nahaja ob domu in ponuja kombinacijo funkcij - življenje, rekreacijo, estetiko, prehrano in drugo. Vrt predstavlja vez med hišo, zunanjim okoljem, naravo in človekom. Tovrstni vrt je prilagojen potrebam uporabnika in zagotavlja zasebnost.

Vrtovi se delijo na zasebne vrtove okrog domov, izobraževalne vrtove (šolske vrtove), zgodovinske vrtove (npr. dvorni vrtovi), botanične vrtove s poudarkom na rastlinstvu, zbirateljske vrtove z določeno vrsto rastlin (npr. rožnati vrtovi).

Vrtni stil s svojo specifiko in dizajnom odraža obdobje svojega nastanka, zajema pa raznolikost od antičnih, renesančnih, baročnih, romantičnih, do modernih vrtov.

Prvi korak pri urejanju bivalnega vrta je analiza zemljišča, ki vključuje prepoznavanje potencialov in omejitev prostora. Pomembno je tudi spoznati lego sonca, veter, naklon in teren.

Funkcionalna zasnova vrta je proces, pri katerem se določi lokacija in funkcija posameznih elementov vrta, kot so pohodne poti, terase, vodni elementi, trate, gredice, igrišča, parkirišča.

Oblikovalska zasnova bivalnega vrta je ustvarjanje estetske podobe vrta s skrbno izbranimi rastlinami, materiali, strukturami in dekorjem.

Zasaditveni načrt je podroben dokument, ki prikazuje vrsto rastlin, zasaditev, barve, oblike, medsebojne razdalje, zahtevane pogoje in potrebno vzdrževanje

Pri urejanju vrta je ključno paziti na trajnost in ekološko uravnoteženost z uporabo domačih rastlin, varčevanje z vodo, izbiro naravnih materialov in ohranjanje biotske raznolikosti.

Vloga parka v 20. in 21. stoletju se spreminja. Sodobni parki se morajo prilagoditi novim potrebam ljudi in služiti kot odprta javna površina, ki ponuja prostor za rekreacijo, druženje in sprostitev.

Secesijski park se je odlikoval z načeli, ki so združevala racionalnost in iracionalnost. Ta kombinacija je ustvarila privlačne in funkcionalne prostore, ki so združevali umetnost in naravo.

Sodobni trendi v oblikovanju parkov so pogosto v nasprotju s funkcionalnostjo. Nekateri parki morda nimajo dovolj zelenja ali so preveč abstraktni, s čimer se zmanjšuje njihova privlačnost in uporabnost za ljudi.

Uspešnost zasnove parka lahko ocenjujemo glede na različne kriterije. Pomembni so smiselnost, preglednost, koherentnost, hierarhija, kompleksnost, oblikovalska kakovost in sporočilnost.

Zelene površine stanovanjskih sosesk so pomembne za kvaliteto življenja prebivalcev. Uporabniki želijo doživljajsko bogate prostore, ki ponujajo raznolike možnosti za sprostitev, rekreacijo in socialne interakcije.

Pri načrtovanju zelenih površin v stanovanjskih soseskah je pomembno upoštevati različne potrebe uporabnikov. Potrebne so jasno definirane poti, igrala, zelenica, mize in klopi za druženje ter možnost vključevanja naravnih elementov.

Vloga zelenih površin stanovanjskih sosesk je pomembna, saj vplivajo na kakovost življenja prebivalcev. Dodajajo estetsko vrednost, izboljšujejo mikroklimo in nudijo prostor za rekreacijo in druženje.

Sprememba mestnih območij v javno dostopne površine, kot so parki in trgi, ki so nastajali pred reprezentacijskimi objekti, kot so postaje ali muzeji. Ta trend je bil značilen za 19. stoletje.

Ustvarjanje širokih avenij, ki so kombinacija bulvarjev in parkov, je bil značilen element urbanističnega oblikovanja v poznem 19. stoletju.

Ustvarjanje reprezentativnih zgradb, kot so muzeji ali operne hiše, sredi parkov je bil značilen element urbanističnega oblikovanja v poznem 19. stoletju. To je poudarilo vpliv in prepoznavnost javnih institucij ter hkrati ustvarilo prijetne zelene površine.

Poudarek na vključevanju javnih zelenih površin v stanovanjske soseske, kot so ploščadi in otroška igrišča, je bil značilen za urbanistično oblikovanje v poznem 19. stoletju.

Industrijska revolucija je močno vplivala na način življenja in urbanizem. Masovna produkcija železa, proizvodnja jekla in parni stroj so pripeljali do hitrega gospodarskega povezovanja in rasti mest. To je vodilo do razvoja industrijskih mest, ki so bila pogosto obarvana s prahom in dimom.

Razmah turizma, povezan z naravnimi rezervati, termali in zdravilišči, je bil v poznem 19. stoletju povezan z razvojem romantične krajine kot turistične atrakcije.

Ustvarjanje javnih prostorov, kot so pokrite galerije, pasaže in ulice, je bilo pomembno za oblikovanje mestnega življenja v poznem 19. stoletju. To je omogočalo druženje in trgovanje v prijetnem in zaščitenem okolju.

Javni prostor je prostor, ki je dostopen vsem, ne glede na lastništvo. Ta lastnost je med drugim zaznavna skozi socialne interakcije, skupno zaznavo prostora in fizično dostopnost.

Vrtna zasnova, ki v ospredje postavlja izpostavljeno drevo ali grm, ki s svojo močjo in velikostjo prevladuje nad ostalim rastlinjem.

Majhna skupina dreves ali grmovnic, ki so posajene skupaj in ustvarjajo skupinsko strukturo.

Velika skupina dreves ali grmovnic, ki so posajene skupaj in ustvarjajo homogeno površino.

Vrstica dreves ali grmovnic, ki so posajene v vrsto. Imajo lahko različne oblike, kot so ravne, ukrivljene ali spirale.

Skupina rastlin, ki so posajene tesno skupaj, da ustvarijo neprehodno oviro.

Rastline, ki imajo pokončno rast in vzdržijo obrezovanje. Primerne so za ustvarjanje ograje, ki bo sčasoma zrasla v neprehodno oviro.

Rastline, ki hitro spremenijo svojo obliko, ali so neprimerne za obrezovanje, ker hitro izgubijo obliko in postanejo neurejene.

Razdalja, ki jo upoštevamo pri sajenju rastlin, da ustvarijo gosto in kompaktno oviro. Razdalja se razlikuje glede na vrsto rastline in želeno gostoto žive meje.

Prostori za sedenje v urbanih okoljih so oblikovani tako, da so varni, udobni in ustrezajo svojemu namenu. Pomembna je lega, varnost, namen prostora in materiali, s katerimi je opremljen.

Koši za odpadke se morajo nahajati na primernih lokacijah, kjer ne motijo uporabnikov in so enostavno dostopni. Pomembno je, da je prisoten ekološki otok, kjer se ločujejo različne vrste odpadkov.

Igrišče mora biti varno, privlačno in vsebovati raznolike igralne naprave, ki so zanimivo razporejene. Igralne površine morajo biti primerno vzdrževane, območje pa ograjeno.

Ustrezna razmestitev igral, izbira ustrezne podlage, uporaba barv, drevnin, grmovnic, sanitarij in vode na igrišču so ključne točke pri zasnovi dobrega otroškega igrišča.

Urbane površine morajo biti bogate z doživetji in omogočati gibanje brez ovir. Enostaven prehod skozi privlačno okolje s zanimivimi pogledi je ključen za uspešno urbanistično zasnovo.

Varnost v urbanem okolju se kaže v različnih vidikih: varnost pred nasiljem, varnost v prometu in varnost pred hrupom.

Urbane poti morajo biti čim krajše in voditi skozi privlačno okolje. Ločene steze za pešce in kolesarje, razgiban relief in zeleni pas ob poti prispevajo k boljši uporabnosti.

Uporaba drevnin, vode in zelenja v urbanih okoljih pomembno vpliva na estetiko, udobje in ekologijo. Zeleni obroč mesta in zeleni sistem mesta so pomembni elementi trajnostnega urbanizma.