2. Predavanje PDF

NA VSAKEM TRGU JE PRISOTNA DRŽAVA 2. POGLAVJE Osnove povpraševanja in ponudbe ‹#›  Primer iz prakse 1: SVETOVNE CENE NAFTE (cena surove nafte na sodček, napoved za 2023)...

NA VSAKEM TRGU JE PRISOTNA DRŽAVA 2. POGLAVJE Osnove povpraševanja in ponudbe ‹#›  Primer iz prakse 1: SVETOVNE CENE NAFTE (cena surove nafte na sodček, napoved za 2023) ‹#› Primer iz prakse 2: ‹#›  Vsebina 2.1 TRG IN KONKURENCA 2.2. TRŽNI MEHANIZEM (PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE 2.3 SPREMEMBE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA 2.4. ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE 2.5. VMEŠAVANJE DRŽAVE V DELOVANJE TRGOV ‹#›  2.1. TRG IN KONKURENCA TRG opredelimo kot stik med prodajalci in kupci, pri katerem se odloča o prodani (oziroma kupljeni) količini določenega blaga in njegovi ceni. Trg presoja dogajanja v eni sami panogi, s katero označujemo skupino proizvodov (ne podjetij), v katerih vidijo kupci večinoma istovrstno blago ‹#› Racionalno obnašanje kupcev in prodajalcev nasprotni interesi konkurenca Kupec in prodajalec imata nasproten interes. KONKURENCA: Konkurenca se odvija tudi preko necenovnih dejavnikov, kot kvaliteta - cenovna blaga in reklamiranje. - necenovna ‹#›  Struktura konkurence = tržna struktu Okoliščine, ki vplivajo na obliko tržne strukture: 1. število kupcev in prodajalcev, manjše število prodajalcev na trgu, bodo cene višje, ker si ne morejo konkurirati na trgu 2. stopnja diferenciacije proizvodov, kako kupci gledajo na blago, ali je iz njihovega vidika blago homogeno 3. stopnja mobilnosti proizvodnih dejavnikov. koliko otežen je vstop v panogo (avtomobilska industrija - pekarna) ‹#›  2.2. TRŽNI MEHANIZEM Trg sestavljajo kupci in prodajalci. Vse sile, ki delujejo na trgu prek kupcev, imenujemo POVPRAŠEVANJE (D). Vse sile, ki na trgu delujejo prek prodajalcev, imenujemo PONUDBA (S). ‹#›  POVPRAŠEVANJE DEJAVNIKI POVPRAŠEVANJA: - cena danega blaga nižja kot je cena, več bomo kupili, več bo ponudnikov, večja je povpraševana količina - cena komplementarnega blaga - cene substitutov - razpoložljivi dohodek FUNKCIJA POVPRAŠEVANJA: Qd = f(P; M, Ps, Pk, …) ‹#›  POVPRAŠEVANJE Lestvica povpraševanja po mleku POVPRAŠEVANA CENA KOLIČINA MOŽNOSTI (EUR za liter) (milijon litrov na leto) 0,8 45 A 0,75 50 B 0,7 55 C 0,65 60 D 0,6 65 E 0,55 70 F 0,5 75 G ‹#›  Krivulja povpraševanja po mleku Zakon o padajočem Cena povpraševanja, če se (EUR za liter) cena blaga zmanjša se 0,80 D A poveča obseg B 0,75 povpraševanja. C 0,70 D 0,65 E 0,60 F 0,55 G 0,50 D 0,45 0.40 0 količina 0 50 55 60 65 70 75 80 ‹#›  Zakon o padajočem povpraševanju Če se cena blaga poveča, se pri drugih nespremenjenih pogojih (ceteris paribus) obseg povpraševanja zmanjša. Če se cena blaga zmanjša, se ceteris paribus obseg povpraševanja poveča. ‹#›  PONUDBA DEJAVNIKI PONUDBE: - cena danega blaga večja kot je cena večja je ponujena količina - tehnologija - želja proizvajalcev po likvidnosti - pričakovanja proizvajalcev - zaloge - stroški FUNKCIJA PONUDBE Qs = f(P; tehnologija, cene inputov/stroškov, pričakovanja, …) ‹#›  PONUDBA Lestvica ponudbe mleka CENA PONUJENA KOLIČINA MOŽNOSTI (EUR za liter) (milijon litrov na leto) 0,8 90 A 0,75 80 B 0,7 70 C 0,65 60 D 0,6 50 E 0,55 40 F 0,5 30 G P↓ podjetje ↓ ' pnihodka ' sorammerjo - - race many promo - - - i ‹#›  Krivulja ponudbe mleka Cena (EUR za liter) 0,85 A S 0,80 B 0,75 C 0,70 D 0,65 E 0,60 F 0,55 G 0,50 S 0,45 0 količina 0 30 40 50 60 70 80 90 100 ‹#› Obseg ponudbe določenega blaga je pri drugih nespremenjenih pogojih ponudbe (ceteris paribus) naraščajoča funkcija cene. ‹#›  RAVNOTEŽNA CENA IN KOLIČINA Opredelitev ravnotežne cene in ravnotežne količine CENA POVPRAŠEVAN PONUJENA (EUR za A KOLIČINA KOLIČINA PRESEŽEK CENA liter) (milijon litrov) (milijon litrov) 0,8 45 90 ST ponudbe pade 0,75 50 80 ponudbe pade 0,7 55 70 ponudbe pade 0,65 60 60 5- D GA NI enaka 0,6 65 50 povpraševanja raste 0,55 70 40 povpraševanja raste 0,5 75 30 s↓ povpraševanja raste ‹#›  RAVNOTEŽJE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA D=S Cena Qs = Qd = Q* (EUR za liter) Ps = Pd = P* 0,85 D S 0,80 0,75. ÷ 0,70 Ponujena količina je enaka 0,65 povpraševani količini 0,60 0,55 ÷÷☐ 0,50 D S 0,45 0 količina 0 30 40 50 60 70 80 90 100 ‹#›  Ps = Pd = P* RAVNOTEŽNA CENA je cena, pri kateri se silnice povpraševanja izenačijo s silnicami ponudbe, na trgu pa ni teženj, da bi se spremenila. VISOKA CENA No PRESEŽEK OBSEGA PONUDBE Me KONKURENCA MED PRODAJALCI NIZKA CENA ☒ PRESEŽEK OBSEGA POVPRAŠEVANJA a KONKURENCA MED KUPCI ‹#›  2.3. SPREMEMBE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Likvidnost je sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti. PREDPOSTAVKA CETERIS PARIBUS Če se cena vezi poveča, se povpraševanje po njih drastično zmanjša. DEJAVNIKI PONUDBE: DEJAVNIKI POVPRAŠEVANJA: - cena danega blaga - cena danega blaga - tehnologija - cena komplementarnega blaga - želja proizvajalcev po likvidnosti - cene substitutov - pričakovanja proizvajalcev - razpoložljivi dohodek - zaloge - pričakovanja potrošnikov - stroški Če se cena cocacole poveča se povpraševanje po pepsi poveča. Če povečamo dohodek, bomo določene dobrine več kupovali, nekatere pa manj - inferiorne dobrine (hrana v konzervi) Qd = f(P; M, Ps, Pk, pričakovanja) IF Qs = f(P; tehnologija, cene inputov/stroškov, pričakovanja, …) -÷ ‹#›  Primer 1: Premik krivulje ponudbe Predpostavimo padec cene surovin. hupimonéo S P swiovin I P 1 Q B.1 Q ‹#›  Primer 1: Premik krivulje ponudbe Odziv ponudbe: P S S’ – Premik krivulje C ponudbe v desno iz S v S’ je rezultat povečanja ponudbe. WE – Nova krivulja ponudbe ' P kaže, da bo pri dani 1 ceni proizvedeno več P oziroma da bo dana 2 količina proizvedena ob nižji ceni. Q Q Q Q 2 1 3 / ‹#›  Primer 1: Premik krivulje ponudbe Odziv ponudbe: P S S’ – Proizvajalci lahko zdaj proizvedejo več glede na dane stroške ali zaslužijo več ob dani Ma P tržni ceni. – V obeh primerih je proizvedeno več pri : 1 P 2 dani ceni in pride do povečanja ponudbe.. Q Q Q Q 2 1 3 ‹#›  Primer 1: Novo ravnotežje zaradi premika krivulje ponudbe Predpostavimo: P D S – padec cene surovin – povpraševanje ostane nespremenjeno P 1 Q Q 1 ‹#›  Primer 1: Novo ravnotežje zaradi premika krivulje ponudbe Tržni mehanizem S " – Pri ceni P1 imamo P S’ D S presežek ponudbe – Ravnotežna cena pade na raven P4, ravnotežna količina naraste na Q4. P 1P – VPRAŠANJE (naredi 4 sam): kako bi se trg prilagodil zmanjšanju ponudbe? Q Q Q 1 4 ‹#›  Primer 2: Premik krivulje povpraševanja Glede na dani model P D predpostavimo povečanje razpoložljivega dohodka. P 1 Q Q 1 ‹#›  Primer 2: Premik krivulje povpraševanja Odziv povpraševanja: P D – Pri ceni P1 potrošnik zdaj povprašuje po P količini Q3. 2 – Pri ceni P2 potrošnik P zdaj povprašuje po 1 količini Q1. – Te spremembe povzročijo premik krivulje povpraševanja. Q Q Q Q 2 1 3 ‹#›  Primer 2: Premik krivulje povpraševanja Odziv povpraševanja: P D D’ – Premik krivulje povpraševanja v desno iz P D v D’ je rezultat 2 povečanja povpraševanja. P 1 Q Q Q Q 2 1 3 ‹#›  Primer 2: Premik krivulje povpraševanja Odziv povpraševanja: P D D’ – Premik krivulje povpraševanja v desno iz P D v D’ je rezultat 2 povečanja povpraševanja. P – Nova krivulja 1 povpraševanja kaže, da bo več kupljeno pri dani ceni oziroma da bo za dano količino potrebno plačati več. Q Q Q Q 2 1 3 ‹#›  Primer 2: Premik krivulje povpraševanja Odziv povpraševanja: P D D’ – S porastom razpoložljivega P dohodka lahko 2 potrošnik kupi večjo P količino pri dani ceni 1 oziroma plača višjo ceno za dano količino. Q Q Q 1 3 ‹#›  Primer 2: Novo ravnotežje zaradi premika krivulje povpraševanja Predpostavimo P D S – Povečanje razpoložljivega dohodka – Ponudba ostane nespremenjena P 1 Q Q 1 ‹#›  Primer 2: Novo ravnotežje zaradi premika krivulje povpraševanja Tržni mehanizem P D D’ S – Pri ceni P1 imamo presežek povpraševanja P 1 Q Q Q 1 3 ‹#›  Primer 2: Novo ravnotežje zaradi premika krivulje povpraševanja Tržni mehanizem P D D’ " S – Pri ceni P1 imamo D presežek povpraševanja – Ravnotežna cena naraste na raven P4, ravnotežna P količina naraste na Q4. 4 P – VPRAŠANJE (naredi 1 sam): kako bi se trg prilagodil zmanjšanju povpraševanja? Q Q Q 1 4 ‹#›  Razlika med gibanjem po krivulji povpraševanja (ponudbe) in spremembo krivulje povpraševanja (ponudbe) Novo ravnotežje P D D’ S zaradi spremembe povpraševanja P Pr ↑ , er ↑ 2 P ☐↑ 1 5 ↑ dreg Q Q Q ‹#›  Naloga 1 Kaj se zagotovo zgodi s ravnotežno količino in ravnotežno ceno, če se zmanjšata tako povpraševanje kot ponudba? 1.) PR ↓ r 2. 5 PR and 5↓inD↓ ? Pa ,r↓↓ a) P in Q se zmanjšata. : 3. b) P se poveča, Q se zmanjša. atone haha c) Q se poveča, P se zmanjša d) Nič od navedenega ‹#›  Naloga 1 - Rešitev 1- 3) 5 :PR= g ] = D S 2. ] 5 :Pr↑ D. is. last :Pr↓ Pz P1 1. I e - 21 ‹#› PRIMER IZ PRAKSE 1: Cena nafte na svetovnem trgu ) (cena surove nafte na sodček, popravljeno za inflacijo ‹#› ‹#› Napoved cene nafte za leto 2023 ‹#›  2.4. ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE ELASTIČNOST (E) je mera občutljivosti spremembe ene spremenljivke na drugo. Izrazimo jo s koeficientom elastičnosti, ki kaže odstotno spremembo ene spremenljivke zaradi odstotne spremembe druge spremenljivke. E = %rX / %oY mahlon AQ %^- ° P Ep ' ° j ' = = =. % p sp \ p 0 in 1 Ep = nerd % c-ogwcenago~aa.tl " neelasticno home -0,3 > - = 013% reties Marlins ‹#›. npw frovpuoñeranaotsolicinao dob. sa grew Vrste elastičnosti povpraševanja in ponudbe ELASTIČNOST ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA PONUDBE cenovna cenovna križna dohodkovna 2. Kako jih merimo a) ločna elastičnost b) točkovna elastičnost ‹#›  povpraševanja Cenovna elastičnost ponudbe a- Pove nam, za koliko odstotkov se spremeni obseg povpraševanja po določenem blagu, če se cena 2 tega blaga spremeni za 1 odstotek. D \ town mad inwoven maklonao tviwuljo ‹#›  Koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja -0 popolnoma neelastično neelastično usklajeno elastično Map elastično popolnoma elastično Od česa je odvisna velikost koeficienta cenovne elastičnosti? Koeficient cenovne elastičnosti je odvisen od razpoložljivosti substitutov. ‹#›  Popol noma nee. usklajeno elastic no elastic no " he elastic no Elastičnost povpraševanja pri linearni funkciji povpraševanja Vzemimo na primer linearno krivuljo povpraševanja z obliko: Q = a - bP 2 2 :-.. 3 ‹#›  Elastičnost povpraševanja pri linearni funkciji povpraševanja Q = a - P*b P = 0 => Q = 0 Q = 0 => P = a/b cena Ex,px= -∞ Spodnji del padajoče krivulje a/b 7 povpraševanje povpraševanja je manj elastično elastičen od zgornjega dela. usklajeno elastično Ex,px= -1 a/(2b) povpraševanje neelastično Q = a - bP Ex,px= 0 0 a/2 a količina ‹#›  Popolnoma elastično povpraševanje Če se cena dobrine poveča je ne bomo kupili, pod nobenim pogojem. cena Ep = -∞ mahlon ⑧Q/ P = (1/nagib krivulje) P* D 0 količina ‹#›  Popolnoma neelastično povpraševanje Ne glede na to, kako se poveča cena, bomo dobrino vseeno kupovali cena D Ep = 0 0 Q* količina ‹#› p neelastična mutations 1 CE patience c- 1 C E - O C- 1 < EEL 0) too Dneelastiien raj GE =P ☐ QD ' PP ☐ → QD ↓ = >↑CE = ↑ Pillow  Cenovna elastičnost povpraševanja in potrošniški izdatki (CE) Pojem cenovne elastičnosti povpraševanja je pomemben med drugim tudi zato, ker je v tesni zvezi z gibanjem celotnih izdatkov potrošnikov (CE) za določeno blago (oziroma celotnega prihodka, ki ga s prodajo določenega blaga realizirajo prodajalci). ‹#›  Cenovna elastičnost povpraševanja in potrošniški izdatki (CE) CE=Pd*Qd P or Edp=% Qd / % Pd Primer: Naj bo -1< Edp CIKLIČNA INDUSTRIJA ‹#›  Elastičnost ponudbe v kratkem in dolgem obdobju Za večino dobrin je ponudba dosti bolj cenovno elastična dolgo- kot pa kratkoročno, kajti podjetja imajo v kratkem obdobju omejitve v proizvodnji in potrebujejo čas, da povečajo svoje zmogljivosti (primer: stanovanja). Obstajajo pa tudi dobrine, pri katerih je cenovna elastičnost ponudbe večja v kratkem obdobju kot dolgem. Sem štejemo na primer TRAJNE DOBRINE, KI JIH JE MOGOČE RECIKLIRATI. ‹#›  Naloga 2 Povpraševanje po pomarančah je podano z enačbo Qd=400-4Pd. a) Koliko znaša cenovna elastičnost povpraševanja po pomarančah, če se je na trgu oblikovala cena v višini 50 evrov? Je povpraševanje v tej točki elastično? b) Kateri dejavniki še vplivajo na povpraševanje po pomarančah? Kako bi jih vključili v zgornjo funkcijo povpraševanja? ‹#›  Naloga 2: Rešitev 3=4 - 4 , P☐=O= > 0*400 b) jaboeesainpomaraicestaosubstitutar QD=0= > Pp 100 1 DOGODEK = ] 100 BABAK - 2. PVODA + 5 - , = PD = 50 = > Q, = 400-4.50=200 E☐P=% ?.PE?,--QijPaI--4.E-=-1eeastiino-prihodeko a) PD = 25--70,12=400 -4.25=300 EÉ=Qi , ' ¥ -4-3%0--0133 meelasticno = , 100 EDP = -1 \ 50 - 200 400 ‹#›  Naloga 3 Koliko znaša cenovna elastičnost po pomarančah, če se je na trgu oblikovala cena v višini 10 evrov, krivulja povpraševanja pa je Qd=100/Pd? ? p p - = ;. = - ' = pz roo 100 p P \ D= PD PD → 0=>0, ☐ → a ①☐ → O PD → - To povpraševanje je usklajeno Q elastično v vsaki točki na krivulji povpraševanja. ‹#›  2.5. VMEŠAVANJE DRŽAVE V DELOVANJE TRGA MINIMALNA CENA MAKSIMALNA CENA TROŠARINE ‹#›  2.5. VMEŠAVANJE DRŽAVE V DELOVANJE TRGA Predpisana maksimalna cena movwbitipodoramoteimoceno Primer: neprofitna najemnina - garsonjera 25 m² - cca 82 cena EUR, - stanovanje za tri osebe 55 S m² - cca 180 EUR, - stanovanje za pet oseb 75 m² - cca 246 EUR P0 ravnotežna cena ✓ obeilhovanjocrneopo trope Pmax D presežek povpraševanja 0 QS Q0 QD količina ‹#›  Predpisana minimalna cena Primera: Minimalna bruto plača znaša za plačilo dela: 1074,43 evrov bruto, to je 749,65 evrov neto minimalna cena kmetijskih proizvodov (npr. pšenica) cena presežek S ponudbe Pmin m P0 ravnotežna cena D količina 0 QD Q0 QS ‹#› Predpisana maksimalna cena Pmax< P0 cena S P0 ravnotežna cena Pmax _ D presežek povpraševanja 0 QS Q0 QD količina ‹#› Predpisana minimalna cena Pmin > P0 cena presežek S ponudbe Pmin m P0 ravnotežna cena D količina 0 QD Q0 QS ‹#› PRIMER IZ PRAKSE 2: liberalizacija cen na trgu pogonskih goriv ‹#›  Uvedba trošarine (davek na enoto = t) Davčno breme si razdelita kupec in sladbaopijacao - ' cigarette prodajalec. - cellsohob Ps=Pd-t Pd - Ps = t začetno ravnotežje cena ponudbao so ramanjiao ST clarets emotion nai P*, Q* t S novo ravnotežje PD QT davek na enoto Pd P* ravnotežna Ps cena S PD D davčni prihodek GR=t*QT količina 0 mmmm QT Q* ‹#›  Primeri trošarin iz prakse trošarine na goriva Cene naftnih derivatov, Slovenija, čertletno 2021Q3 Prispevek Brez Taksa Prispevek Končna OVE in Trošarina DDV dajatev CO2 URE cena SPTE Euro 95 0,601 0,040 0,007 0,009 0,377 0,227 1,261 (EUR/liter ) Dizelsko 0,613 0,047 0,008 0,010 0,388 0,234 1,300 gorivo (EUR/liter ) trošarine na alkohol Pivo: 12.10 € eurov za 1 vol. % alkohola za en hektoliter piva ( za 0, 5 litra s 4.9% alkohola znaša trošarina 0,2965 eura) trošarine na cigarete ‹#›  Ali razumemo primer trošarin? Rešitev a) Kolikšen je delež trošarine, ki ga dejansko plačuje proizvajalec? zacietna nova deleE Pd =(P*-Ps)/t celota Kolikšen pa je delež trošarine, ki ga dejansko plačuje potrošnik? dele E Ps =(Pd-P*)/t ‹#›  Ali razumemo primer trošarin? Rešitev b) Od česa je odvisen delež trošarine, ki ga dejansko plačujeta potrošnik in proizvajalec? Odgovor lahko ugotovimo na podlagi grafičnega prikaza, pri čemer ključno vlogo igrata cenovna elastičnost povpraševanja in ponudbe. p ST EÉ= - o popolnomaoelasticno Sr =P > , - p* = g down , hi t P g rgaplcicujo pD s* super ps N ☐ doves sign P* - Ps p☐_p* , - oa10O% = = = D plain t DT Pg pnoiravajaleo Q 0.* ' 0 , EÑ=O , it ↑ P ☐ ST P S S PD rdelesirdavha , P☐=p* rdelea-odavha.si Riga plateau Ps rgaplaciigejé pnoiavajaleo t super Ps =P* - Ps = t =t PD P* t out % - = = = ☐ t t = oa1O0% 0¥ QT \ ☒ = QT DT Q ‹#›  Ali razumemo primer trošarin? Rešitev c) Bi se izoblikovalo drugačno ravnotežje, če bi predpostavili, da morajo trošarino odvajati v proračun potrošniki? To ravnotežje vrišite v sliko na prejšnji prosojnici. NE ‹#›  Uvedba trošarine (davek na enoto = t) PREDPOSTAVKA: Trošarino v proračun odvajajo kupci. Pd=Ps+t začetno ravnotežje cena ST P*, Q* S t novo ravnotežje PD QT Pd P* ravnotežna Ps cena PD D davčni prihodek GR=t*QT DT 0 QT Q* količina ‹#›  Naloga 4 Povpraševanje po ročno izdelanih copatih je podano z enačbo Qd=286-15Pd, ponudba pa Qs=86+25Ps. Država se odloči obdavčiti ročno izdelane copate višini 2 EUR na enoto proizvoda. Davek morajo v proračun odvesti proizvajalci. a) Koliko bodo znašali davčni prihodki? b) Kolikšen del davka bodo plačali potrošniki? ‹#›  Naloga 4: Rešitev P ST raaietnonamoteihjo novonamoteaje ST =D s D= S n.Q☐=Qs=Q* 86+25 ( PD -23=286 -15Pa 2. P☐=pg=p* 86 -125Pa -50=286 -15Pa PD 268-15*-86+251 >* 250 = 40Pa PI wa 1,25€ 200=401 > * 5 PD=% = 6,25 p*=2÷g=5 Ps 105-6,25-2=4,25 Q*=8G -125.5=286-15.5--211 Q -1--286-15-6,25=192,25 D ( GR) =t Q -1--2.192,5=385 rdavinipuihodki - , at 0.x : rdeleñudavhastrigaplacajolsupci PD p* 6,25-5 1225--0,625 62,5% - = = = now t. 2 ‹#›