Gastrointestinalni sistem: vprašanja in odgovori

Prebavila

• Sestavljeni so iz cevi (usta, požiralnik, želodec, tanko in debelo črevo, rektum, anus) in pomožnih organov (zobje, jezik, žolčnik, žleze slinavke, jetra, trebušna slinavka).
• Glavni funkcija: privzemajo hranila, elektrolite, vitamine in vodo; izločajo neprebavljene ostanke hrane.
• Fiziološki procesi:
• Motiliteta: premikanje hrane vzdolž prebavne cevi (segmentacija, peristaltika).
• Sekrecija: izločanje prebavnih encimov, elektrolitov, vode in žolča (začenja se v ustih z α-amilazo, želodec izloča HCl in pepsin, trebušna slinavka večino encimov, med drugim α-amilazo, lipazo, proteaze in nukleaze, jetra proizvedejo žolč).
• Digestija: encimska razgradnja kompleksnih makromolekul na osnovne enote (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe).
• Absorpcija: prehajanje razgrajenih hranil skozi črevesno sluznico (tanko črevo) – pasivno ali aktivno (z uporabo energije).
• Uravnavanje delovanja prebavil: endokrini, parakrini in živčni mehanizmi.
• Endokrino: enteroendokrine celice izločajo hormone (npr. gastrin, sekretin).
• Parakrino: kemični prenašalci delujejo na sosednje celice (npr. histamin, serotonin).
• Živčno: intrinzični (enterični) živčni sistem uravnava motiliteto, sekrecijo, prekrvitev prebavil; ekstrinzični – simpatično in parasimpatično.
• Vpliv na prebavila: simpatikus zavira delovanje prebavil, parasimpatikus pa spodbuja.
• Za pravilno delovanje delov prebavil, ki jih sestavljajo prečnoprogaste mišice (usta, požiralnik, zunanji analni sfinkter), je pomembno tudi somatsko živčevje

Bruhanje

• Refleks bruhanja: hitra refleksna retrogradna izpraznitev želodčne vsebine skozi usta.
• Aferentne poti: zaznavanje emetičnih dražljajev.
• Integrativni center: center za bruhanje v možganskem deblu (dorzalni del retikularne formacije podaljšane hrbtenjače in ponsa).
• Neposredni sprožitelji: hipoksija, visok intrakranialni tlak.
• Posredni sprožitelji: kemoreceptorska prožilna cona (zdravila, toksini, biokemične spremembe), višja možganska središča (vonjave, vid, čustva), vestibularna jedra (gibanje, bolezni notranjega ušesa), prebavni trakt (poškodba sluznice).
• Mehanizem bruhanja:
• Občutek navzeje, slinjenje, antiperistaltični valovi, raztezanje stene duodenuma, vsebina duodenuma v želodec, globok vdih, skrčenje trebušnih mišic, znižanje intratorakalnega tlaka, poviševanje intraabdominalnega, relaksacija ezofagealnih sfinktrov, relaksacija zgornjega ezofagealnega sfinktra.
• Zapleti bruhanja: aspiracija, dehidracija, motnje elektrolitskega in acidobaznega ravnovesja, hipovitaminoze.

Malabsorpcijski sindrom

• Motnja absorpcije hranil iz prebavil.
• Simptomi: diareja, flatulenca, bolečine, izguba telesne mase, motnja strjevanja krvi, osteomalacija, anemija, edem, nevropatija.
• Vzroki:
• Luminalna prebava: pomanjkanje pankreasnih encimov (pankreatitis, cistična fibroza), motnje v nastajanju ali izločanju žolča (jetrna ciroza, obstrukcija), zmanjšana absorpcijska površina črevesnega epitela.
• Sluznica črevesa: pomanjkanje encimov na površini enterocitov (laktozna intoleranca), okvare črevesne sluznice (Crohnova bolezen, celiakija).
• Transport snovi: motnje prenosa snovi med epitelijem in limfatičnimi kapilarami.
• Celiakija: črevesna vnetna bolezen, ki se razvije zaradi imunskega odziva na gluten (pšenica, ječmen, rž), genetska nagnjenost, okoljski dejavniki (gluten, okužbe).
• Simptomi: črevesne (diareja, bolečina, flatulenca) in izvenčrevesne (izčrpanost, anemija).
• Diagnoza: protitelesa, biopsija sluznice, odprava glutena.
• Pomanjkanje intrinzičnega faktorja: motnja absorpcije vitamina B12 zaradi avtoimunskega gastritisa.
• Žolčne kisline: pomembne pri prebavi maščob – sinteza, sekrecija, reabsorpcija.
• Zaužiti kelirajoči anioni: (oksalati, fitati, fosfati) tvorijo netopne komplekse s kalcijem in železom.

Diareja

• Povečano izločanje tekočega blata (več kot 200 ml na dan).
• Akutna: manj kot 2 tedna (pogosto infekcijski vzrok).
• Persistentna: 2–4 tedna.
• Kronična: več kot 4 tedna (pogosto neinfekcijska).
• Mehanizem nastanka:
• Osmotska: povečana koncentracija slabo absorbiranih delcev v črevesnem lumnu (npr. ogljikovi hidrati, odvajala, magnezij, citrati).
• Sekrecijska: povečana sekrecija v črevesni lumen (npr. bakterijski toksini, tumorji, žolčne kisline, malabsorpcija lipidov).
• Aktivna: transport elektrolitov v črevesni lumen.
• Pasivna (eksudativna): okvara črevesne sluznice (vnetja, infekcije, kronične vnetne črevesne bolezni, celiakija).
• Motorična: pospešen prehod črevesne vsebine (hipertiroidizem, stres, zdravila).
• Posledice: dehidracija, izguba elektrolitov, motnje acidobaznega ravnovesja.

Zaprtje (konstipacija)

• Dolgotrajna, redka odvajanja trdega blata (manj kot 3× na teden).
• Mehanizem nastanka:
• Normalni čas prehoda: občutek zaprtosti, napenjanja, bolečine (stresorji).
• Upočasnjen prehod: daljši čas prehoda vsebine skozi debelo črevo.
• Motena defekacija: motena koordinacija mišic med defekacijo.
• Vzroki:
• Psihonevrogeni: zavestno preprečevanje defekacije, bolečine, stres, nevrološke bolezni, zdravila, psihiatrične motnje, diabetes mellitus, motnje hranjenja.
• Mišični: znižan tonus gladkih mišic črevesja (hipotiroidizem, hiperparatiroidizem), šibkost prečnoprogastih mišic, nosečnost.

Zapora črevesa

• Mehanska: fizična ovira prehoda črevesne vsebine – lahko enostavna ali strangulirana (ishemična). Vzroki: ovire v lumnu, steni ali pritisk od zunaj.
• Funkcijska (psevdoobstrukcija): okvarjena motorični funkcija črevesja – paralitični ali spazmodični ileus. Vzroki: kirurški posegi, poškodbe hrbtenjače, metabolične motnje, zdravila.
• Posledice: nabiranje tekočine, plinov, raztezanje črevesa, bakterijska okužba, ishemija, nekroza, peritonitis, sepsa.

Flatulenca

• Izvor: črevesne bakterije. Produkcija plinov (CO2, H2, CH4, H2S, NH3).
• Vzroki: prehrana (neprebavljivi ogljikovi hidrati, snovi ki jih ne moremo presnoviti), malabsorpcija hranil, patološka kolonizacija črevesa, aerofagija (povečano požiranje zraka). Kajenje, stres.

Preverite svoje znanje o delovanju prebavil s tem kvizom. Vprašanja pokrivajo različne vidike prebave, od živčnega sistema do absorpcije hranil.