Ekonomija - Osnovni koncepti in terminologija

Podcast

Play an AI-generated podcast conversation about this lesson

Questions and Answers

Inflacija pomeni splošni dvig ______.

cen

Količina denarja v obtoku je določena s formulo PxQ=Mx______.

Visoka inflacija (več kot 10% letno) je ______.

škodljiva

Multiplikator denarja izračunamo s formulom multiplikator = 1/______.

r Signup and view all the answers

Deflacija pomeni znižanje splošne ravni ______.

cen Signup and view all the answers

Operacije na odprtem trgu vključujejo nakup in prodajo ______ s strani centralne banke.

vrednostnih papirjev Signup and view all the answers

Za vse države, ki se želijo pridružiti EU, je javni dolg omejen na ______% BDP.

60 Signup and view all the answers

Slovenski javni dolg je leta 2022 znašal okrog ______ miljard EUR.

41 Signup and view all the answers

Del javnega dolga Slovenije je bil podedovan od nekdanje ______.

Jugoslavije Signup and view all the answers

Z zvišanjem ______ in zmanjšanjem državnih odhodkov lahko zmanjšamo javni dolg.

davkov Signup and view all the answers

Denarna politika se ukvarja z uravnavanjem ______ denarja v obtoku.

količine Signup and view all the answers

Za inflacijo so značilne ______ cen.

dvige Signup and view all the answers

Centralna banka v EU je ______.

ECB Signup and view all the answers

Denar, ki ohranja vrednost v času, se imenuje ______.

hranilec vrednosti Signup and view all the answers

Plačilno sredstvo omogoča, da se menjava in ______ ne izvršita isti čas.

plačilo Signup and view all the answers

Papirnati denar je poznan tudi kot ______ valuta.

zlata Signup and view all the answers

Država postane poglavitni dejavnik ______.

blaginje Signup and view all the answers

Ena izmed nalog države je tudi odpravljanje negativnih učinkov ______.

trga Signup and view all the answers

Javni dolg je del ______, ki ga država upravlja za financiranje svojih dejavnosti.

fiskalne politike Signup and view all the answers

Država mora z ______ vplivati na ugodne pogoje gospodarjenja.

zakonodajo Signup and view all the answers

Aktivna politika zaposlovanja stremi k čim večji ______.

zaposlenosti Signup and view all the answers

Kriza države blaginje nastane, ko je država ______ pri svojih odločitvah.

toga Signup and view all the answers

Javni sektor vključuje storitve, kot so javni ______ in komunalne storitve.

prevoz Signup and view all the answers

Socialno varstvo obsega štipendije in ______ dodatke.

otroške Signup and view all the answers

Nadzor cen nujnih življenjskih ______ je eden od načinov zaščite potrošnika.

dobrin Signup and view all the answers

Ekonomski odnosi s ______ so pomembni za mednarodno trgovino.

tujino Signup and view all the answers

MKK pove, koliko enot naložb je potrebnih za enoto povečanja __________.

BDP Signup and view all the answers

Tehnološki napredek __________ stroške na enoto proizvoda.

znižuje Signup and view all the answers

Gospodarska rast pomeni povečanje BDP v __________ obdobju glede na preteklo obdobje.

določenem Signup and view all the answers

Gospodarski razvoj pomeni povečanje gospodarske __________ ljudi neke države v daljšem časovnem obdobju.

blaginje Signup and view all the answers

Trajnostni razvoj pomeni zadovoljiti trenutne __________, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

potrebe Signup and view all the answers

Kazalci, ki kažejo višino življenjske __________ vključujejo demografske kazalce.

ravni Signup and view all the answers

Kazalci zdravstvenih in izobraževalnih __________ so pomembni pri merjenju življenjskega standarda.

razmer Signup and view all the answers

Kazalci diferenciacije vključujejo razlike med __________ in razlike po spolu.

plačami Signup and view all the answers

Kazalci varovanja __________ vključujejo porabo energije na enoto BDP-ja.

okolja Signup and view all the answers

Povečan izvoz in novi trgi omogočajo hitrejšo __________ gospodarsko rast.

gospodarsko Signup and view all the answers

Study Notes

Sodobno gospodarstvo - Vsebina

Predmet obsega razdelitev, lastninske sisteme in organizacijo podjetij, rast in razvoj gospodarstva, ekonomske sisteme, ekonomske politike in mednarodne ekonomske odnose.

5. Razdelitev

Pomemben je pomen razdelitve ter vloga države v tem procesu.
Upoštevajo se različne vrste dohodkov.
Pomemben je trg delovne sile.

Razdelitev je svetovni problem

Razlika med revnimi in bogatimi se povečuje.
67 najpremožnejših oseb na svetu ima v rokah toliko bogastva, kot polovica najrevnejšega prebivalstva.
15% prebivalcev iz razvitih držav ustvari 80% svetovnega BDP.
20% prebivalstva živi z manj kot 1$ na dan.
Vsak šesti nima dostopa do pitne vode.
Vsake 3 sekunde umre otrok zaradi lakote.

Pomen razdelitve

V fazi razdelitve se določa delež posameznika oziroma družbene skupine v družbenem produktu.
Lastniki proizvodnih dejavnikov prejmejo dohodke (plače, dobičke, rente, obresti).
Višina dohodka bi morala odražati prispevek k doseženim rezultatom proizvodnje, vendar je odvisna tudi od tržne uspešnosti posameznika.

Razdelitev je odvisna od...

Družbenoekonomskega sistema.
Trenutne politike na oblasti.
Ustvarjenih virov.
Pravičnosti.

Pomembno je zagotoviti ravnovesje med...

Gospodarsko rastjo.
Motivacijo.
Pravičnostjo, socialnim mirom in enakostjo.

Vloga države v procesu razdelitve

Država skuša z ukrepi odpravljati pomanjkljivosti trga.
Obdavči visoke dohodke delavcev in podjetij, denar pa prerazporedi s socialnimi transferji tistim, ki prejemajo nizke dohodke.
Poskrbi za tiste, ki so izključeni iz proizvodnega procesa (invalidi, brezposelni, upokojenci).

Z ukrepi socialne varnosti se želi ublažiti neenakosti med prebivalci.

Država mora paziti, da stimulira delovno aktivnost in da ne dobijo od države več, kot če bi delali.

Vrste dohodkov

Plače ali mezde so dohodek delavcev.
Dobiček je dohodek lastnika podjetja, ki organizira proizvodnjo..
Renta je dohodek lastnika zemlje in drugih naravnih bogastev.
Obresti so dohodek lastnika denarja (npr. banke ali podjetja).

Mezda - plača

Mezda ali plača je plačilo za storitve, ki jih delavec opravi v proizvodnem procesu.
Je predmet dogovora med delavcem in delodajalcem.
Plača predstavlja strošek za delodajalca in kupno moč za delavca.

Na višino plače vplivajo...

Cena dela na trgu.
Zakonska določila.
Ocen delodajalca o vrednosti delavca za podjetje.
Uspešnost podjetja.
Poslovna politika podjetja (koliko so pripravljeni deliti z delavci).

Neto, bruto plača

Neto plača je plača delavca brez odbitkov in dodatkov.
Bruto plača je plača delavca z vsemi vključenimi odbitki in dodatki (npr. socialni prispevki).

Ekstradobicek

Ekstradobicek je dobiček, ki presega povprečnega:
- Tehnološki ekstradobicek.
- Konjunkturni ekstradobicek.
- Monopolni ekstradobicek.
Vsi ekstradobički so kratkoročni in so izničeni s konkurenco in tržnim mehanizmom.

Obresti

Obresti so dohodek lastnika kapitala.
Odvisne so od obrestne mere.
Za podjetnike predstavljajo strošek.
Realna obrestna mera je nižja od nominalne zaradi inflacije.

Obrestna mera

Obrestna mera se oblikuje na trgu posojilnega kapitala.
Višina obrestne mere vpliva na gospodarsko rast (višje obrestne mere zavirajo investicije).
Nizke obrestne mere spodbujajo investicije in potrošnjo.

Lastninski sistem in organiziranost podjetij

Lastninske funkcije (upravljanje, tveganje, prisvajanje, nadziranje).
Oblike lastnine (zasebna, javna, mešana).
Lastninjenje v Sloveniji.
Delniške družbe.
Korporacije.

Lastninjenje v Sloveniji

Država je pri privatizaciji uporablja certifikate, ki jih dobijo državljani.
Vlaganja v PID-e (pooblaščene investicijske družbe).
Privatizacija PID-ov.
Preoblikovanje ID-ov (investicij družbe) v vzajemne sklade (2013).
Še vedno obstajajo podjetja z velikim ali prevladujočim deležem države (npr. banke).

Delniška družba

Nastane z izdajo in prodajo delnic investitorjem, ki postanejo lastniki (delničarji).
Delnica je lastniški vrednostni papir, ki se prosto trguje.
Javne delniške družbe kotirajo na borzi.

Osnovni kapital

Delniški kapital ob ustanovitvi je osnovni ali ustanovitveni kapital.
Najmanjši znesek znaša 25.000 evrov.
Služi za vpis v poslovne knjige in sodni register.

Prednosti delniških družb

Veliko kapitala.
Likvidnost.
Ločitev lastninske in menedžerske funkcije.
Ni odvisna od bančnih posojil.
Preprosto vlaganje v razvoj zaradi dostopa do kapitala.

Razpršitev tveganja za vlagatelje in omejeno tveganje za delničarje.

Lahek izstop iz lastništva.
Preglednost poslovanja.

Korporacije

Velika podjetja, organizirana kot delniške družbe, s veliko ekonomsko močjo.
Nastanejo z združevanjem in prevzemoma podjetij oziroma kapitalov.
Značilnosti: Raznolika proizvodnja, hiter tehnološki napredek, velika tržna moč, neodvisnost od finančnih ustanov (same se financirajo).
Pomembneje vloga menedžerjev zaradi razpršenega lastništva.

Rast in razvoj gospodarstva

Dejavniki gospodarske rasti (BDP, prebivalstvo, naravno bogastvo, tehnološki napredek, povečan izvoz).
Gospodarska rast = povečanje BDP v določenem obdobju.
Gospodarski razvoj = povečevanje blaginje ljudi v daljšem časovnem obdobju in upoštevanje kakovostnih sprememb.
Trajnostni razvoj = zadovoljiti trenutne potrebe brez ogrožanja prihodnjih generacij.
Merjenje življenjske ravni (demografski kazalci, prehrana, zdravje, izobrazba, razlike v plačah).

Naravno bogastvo

Kmetijska zemljišča.
Gozdovi.
Energetski viri.
Rude in minerali.
Geografska lega.

Proizvedeno bogastvo

Vse ustvarjene dobrine, ki jih proizvedejo podjetja, država in prebivalci.

Obseg in učinkovitost naložb

Učinkovitost naložb merimo z mejnim kapitalnim koeficientom.
MKK pove, koliko enot naložb je potrebnih za enoto povečanja BDP.

Tehnološki napredek

Omogoča rast pri nespremenjenem obsegu proizvodnih dejavnikov.
Znižuje stroške na enoto proizvoda.
Povečuje produktivnost.

Povečan izvoz in novi trgi

Širi se možnost prodaje na druge trge in s tem omogoča hitrejšo gospodarsko rast.

Vrste potrošnje

Reproduktivna potrošnja (opravijo jo podjetja, ki porabijo proizvodna sredstva za proizvodnjo novih dobrin).
Končna potrošnja (namenjena je takojšnji ali postopni porabi končnih dobrin za zadovoljevanje potreb potrošnikov-gospodinjstev).

Vrste končne potrošnje

Osebna potrošnja.
Javna poraba (skupna in splošna).

Struktura javne porabe

Večji delež javne porabe je namenjen porabi države.
Manjši delež za državne naložbe.

Fiska politika in njeni instrumenti

Fiskalna politika = sistem ukrepov s katerimi država vpliva na javnofinančne prihodke in odhodke.
Instrumenti fiskalne politike so proračunski prihodki, proračunski odhodki in javnofinančni primanjkljaj/presežek.

Sestava bilance javnega financiranja

Državni proračun.
Občinski proračun.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Proračunski prihodki

Davki (dohodnina, davek na dobiček, davki na premoženje, DDV).
Takse in cestnine.
Trošarine in carine.
Prispevki za socialno varnost.
Prihodki od upravljanja državnega premoženja (najemnine, koncesijske dajatve).
Takse javne uprave.
Denarne kazni.
Kapitalski prihodki od prodaje državnega premoženja.
Tuje in domače donacije.

Državni proračun, rebalans

Državni proračun prikazuje porabo države.
Rebalans proračuna je prilagoditev prihodkov in odhodkov v tekočem letu.

Salda proračuna

Negativen = proračunski primanjkljaj.
Pozitiven = proračunski presežek.
Uravnotežen = prihodki in odhodki enaki.

Financiranje proračunskega primanjkljaja

Povečanje davkov.
Zadolževanje države.
Prodaja državnega premoženja.

Pomen fiskalne politike

Alokacijska funkcija (davki za zagotavljanje javnih dobrin).
Prerazdelitvena funkcija (prerazdeljevanje dohodka).
Stabilizacijska in razvojna funkcija (vpliv na gospodarstvo).

Ekspanzivna fiskalna politika

Poveča povpraševanje, z investicijami, javnimi deli, socialnimi transferji.
Zmanjša davke.

Restriktivna fiskalna politika

Zmanjša povpraševanje, z zmanjšanjem javnih izdatkov in/ali zvišanje davkov.

Javni dolg

Vsota vseh proračunskih primanjkljajev iz preteklosti.
Prikazan v premoženjski bilanci države.
Evropska unija ima omejitve glede javnega dolga.

Javni dolg v Sloveniji

Slovenski javni dolg je preko 70% BDP.
Nastajal predvsem zaradi zadolževanja, dela javnega dolga iz preteklosti, delno zaradi dolgov občin, ZZZS, ZPIZ in javnih podjetij.

Problemi zmanjševanje javnega dolga

Z zvišanjem davkov.
Izmanjšanjem državnih odhodkov.

Denarna politika

Uravnava količino denarja v obtoku, da zadostuje prodaji in izmenjavi dobrin.
Če je preveč denarja = inflacija, če je premalo = deflacija.

Denarna politika vodi centralna banka.

V Sloveniji= Banka Slovenije.

Razvoj denarja

Menjava bogata za blago.
Splošni ekvivalent.
Plemenite kovine (zlato, srebro).
Papirnati denar.
Knjižni denar.

Funkcije denarja

Splošni menjalni posrednik (menjava blaga).
Merilo vrednosti (izražanje vrednosti blaga).
Hranilec vrednosti (ohranjanje vrednosti v času).

Plačilno sredstvo in svetovni denar

Plačilno sredstvo: menjava se ne izvrši istočasno (npr. obroke).
Svetovni denar: omogoča mednarodna plačila (npr. dolar, evro, jen).

Oblike denarja

Kovani denar (kovanci).
Listinski denar (bankovci).
Knjižni denar.
Plastični denar (kartice).

Izdajanje denarja

Primarni denar (centralna banka)
- krediti državi.
- krediti poslovnim bankam.
- nakup deviz.
Knjižni denar (denar poslovnih bank)
multiplikacija denarja

Denarni multiplikator

Multiplikator = 1/r (stopnja obvezne rezerve).

Količina denarja v obtoku

P x Q = M x V;
M = (P x Q) / V.

Inflacija

Zmerna inflacija (nekaj % letno), spodbuja gospodarstvo.
Visoka inflacija (več kot 10% letno) == škodljiva: Podjetja ne investirajo, stroški se nepredvidljivo spreminjajo, denar izgublja vrednost, posojilojemalci so oškodovani, ekonomski osebki ne varčujejo, čezmerno trošijo.

Deflacija

Znižanje splošne ravni cen (blagovni skladi so večji od denarnih).
Stroški po višjih cenah, prodaja po nižjih cenah.
Odpuščanja.
Podjetja ne investirajo, gospodarska rast peša.

Instrumenti denarne politike

Obrestne mere (obvezna rezerva, eskontna stopnja).
Operacije na odprtem trgu (nakupi/prodaje vrednostnih papirjev).

Višine obveznih rezerv poslovnih bank

Če se obvezne rezerve poveča, se količina denarja v obtoku zmanjša.

Eskontne obrestne mere

Če se poveča, si bodo poslovne banke manj sposojale, količina denarja v obtoku bo manjša.

Kupovanje/prodaja državnih vrednostnih papirjev

Kupovanje poveča količino denarja v obtoku.
Prodaja zmanjša količino denarja v obtoku.

Odkup deviz

Poveča količino denarja v obtoku (z izdajanjem novega denarja).

Kreditiranje poslovnih bank

Poveča količino denarja v obtoku.

Vrste denarne politike

Restriktivna
Ekspanzivna

Vpliv denarne politike na ...

Obrestne mere.
Devizni tečaj.
Stopnjo inflacije.
Gospodarske cikle.

Mednarodni ekonomski odnosi

Dejavniki vključevanja v svetovno trgovino (teorija primerjalnih prednosti, mednarodni ekonomski odnosi, plačilna in trgovinska bilanca, mednarodne integracije, prednosti EU, globalizacija).
Velikost gospodarstva: Vpliv na svetovno gospodarstvo, odvisnost od drugih gospodarstev. Stopnja razvitosti: vpliva na kupno moč gospodarstva in konkurenčnost na svetovnem trgu.
Družbenoekonomska ureditev: Povezuje mednarodno menjavo, uravnava devizni tečaj, zagotavlja garancije (ali zavira z carinami in kontingentom).
Teorija primerjalnih prednosti: Država se specializira za tiste dobrine, v proizvodnji katerih je najučinkovitejša.
Protekcionizem: Zaščita domačih proizvajalcev pred uvozom cenejših izdelkov (carine, subvencije, kontingenti, uvozna dovoljenja, protidampinški ukrepi).
Necarinske oblike zaščite: državne subvencije, kontingenti, dovoljenja za uvoz in prepovedi.
Oblike mednarodnih povezav podjetij: Transnacionalne družbe, neposredne tuje naložbe (nove investicije, portfeljske naložbe, prevzemi).
Pozitivni učinki neposrednih tujih naložb: Dostop do novih trgov, nadpovprečni dobički, izkoriščanje naravnih bogastev, cenejša delovna sila, nižji davki, izogibanje uvoznim omejitvam, pozitivni učinki na okoljsko varstvo.
Negativni učinki neposrednih tujih naložb: Tuje lastništvo, odliv dobička, izguba domačega okolja.
Mednarodni ekonomski odnosi Slovenije: 70% zunanje trgovine z EU, pomenljive partnerice so države bivše Jugoslavije.
Plačilna bilanca Slovenije: Prikazuje vsa plačila preko meje, sestavljena iz tekočega računa in kapitalsko-finančnega računa.
Trgovinska bilanca Slovenije: Razlika med izvozom in uvozom blaga (zunanjetrgovski primanjkljaj/presežek).
Mednarodne integracije: Območje proste trgovine, carinska unija, skupni trg, ekonomska unija, popolna ekonomska integracija.
Najpomembnejše mednarodne integracije: WTO, EFTA, CEFTA, NAFTA.
Evropska unija: Mednarodna organizacija, ki združuje države članice za sodelovanje. Ustanove EU: Svet Evropske unije, Evropski parlament, Evropska komisija, Sodišče Evropskih skupnosti, Evropsko računsko sodišče, ECB.
Enotni trg: Prost pretok kapitala, blaga, storitev in delovne sile znotraj EU, nižje cene, večja ponudba, večji trg za članice, nova delovna mesta.
Proračun EU: Poraba in viri proračuna (delež BDP, DDV, uvozne dajatve).
Uvedba evra: Prednosti (preprostije primerjanje cen, manjši stroški nakazil, poenoteno plačevanje).
Globalizacija: Pomeni razmah mednarodnega sodelovanja, trgovine, selitve proizvodnih dejavnikov, prenosa znanja in prebivalstva ter delitev dela na globalni ravni. Države so med seboj odvisne.

Studying That Suits You

Use AI to generate personalized quizzes and flashcards to suit your learning preferences.

Description

Ta kviz zajema osnovne koncepte ekonomije, vključno z osnovnim kapitalom, inflacijo, denarjem in javnim dolgom. Preverite svoje znanje o ključnih ekonomskih pojmih in njihovem pomenu v sodobnem gospodarstvu.