Sodobno gospodarstvo PDF

SODOBNO GOSPODARSTVO Razvoj in delovanje gospodarstva 2  Vsebina Razdelitev Lastninski sistem in organiziranost podjetij Rast in razvoj gospodarstva Ekonomski sistem in ekonomska politika Mednarodni ekonomski odnosi  5. RAZDELITEV...

SODOBNO GOSPODARSTVO Razvoj in delovanje gospodarstva 2  Vsebina Razdelitev Lastninski sistem in organiziranost podjetij Rast in razvoj gospodarstva Ekonomski sistem in ekonomska politika Mednarodni ekonomski odnosi  5. RAZDELITEV Pomen razdelitve in vloga države Vrste dohodkov Trg delovne sile 3  Razdelitev je svetovni problem Razlika med revnimi in bogatimi se povečuje 67 najpremožnejših oseb na svetu ima v rokah toliko bogastva kakor polovica najrevnejšega svetovnega prebivalstva 15% prebivalcev iz razvitih držav ustvari 80% svetovnega BDP 20% prebivalstva živi z manj kot 1$ na dan Vsak šesti nima dostopa do pitne vode Vsake 3 sekunde umre otrok zaradi lakote 4  Pomen razdelitve V fazi razdelitve se določa delež posameznika oziroma družbene skupine v družbenem produktu. Lastniki proivodnih dejavnikov prejmejo dohodke (place, dobičke, rente, obresti) Višina dohodka naj bi odražala, koliko je kdo prispeval k doseženim rezultatom proizvodnje, vendar je višina dohodkov posameznih ekonomskih osebkov odvisna tudi od njihove tržne uspešnosti. 5 Razdelitev je odvisna od družbenoekonomskega sistema trenutne politike na oblasti koliko smo ustvarili pravičnosti 6 Pomembno je zagotoviti ravnovesje med: gospodarsko rastjo motivacijo pravičnost, socialni mir, enakost 7  Vloga države v procesu razdelitve Država skuša z ukrepi odpravljati pomanjkljivosti trga: Obdavčiti visoke dohodke delavcev, podjetij in ta denar prerazporediti s socialnimi transferji tistim, ki prejemajo zelo nizke dohodke Država poskrbi tudi za tiste, ki so izključeni iz proizvodnega procesa: invalidi, brezposelni, upokojenci. 8  Z ukrepi socialne varnosti želi ublažiti neenakosti med prebivalci. Država mora paziti, da stimulira delovno aktivnost in da ne dobijo od države več, kot če bi delali. 9  Vrste dohodkov Plače ali mezde so dohodek delavcev. Dobiček je dohodek lastnika podjetja, ki organizira proizvodnjo. Renta je dohodek lastnika zemlje in drugih naravnih bogastev. Obresti so dohodek lastnika denarja (banke, podjetja..) 10  Mezda - plača Mezda ali plača je plačilo za storitve, ki jih delavec opravi v proizvodnem procesu. Je predmet dogovora med delavcem in delodajalcem. Plača predstavlja na eni strani strošek za delodajalca, na drugi strani pa kupno moč. 11  Mezda - plača Na višino plače vpliva: - cena dela na trgu - zakonska določila - ocena delodajalca o vrednosti delavca za podjetje - uspešnost podjetja - poslovna politika podjetja (koliko so pripravljeni deliti z delavci) 12  Neto, bruto plača Neto plača je plača delavca, pri kateri še niso vključeni odbitki in dodatki k plači. Bruto plača predstavlja strošek delodajalca. Vključuje neto plačo, akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje). 13  Prispevki za socialno varnost samozaposlenih - AVGUST 2023 60 % PP** 3,5 PP*** Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR 1.214,35 7.083,72 2.023,92 Prehodni davčni podračun Referenca Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 188,22 1.097,98 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 107,47 626,91 Skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 295,69 1.724,89 Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 77,23 450,52 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 79,66 464,69 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 6,44 37,54 Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 163,33 952,75 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% 1,21 7,08 Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 1,21 7,08 Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 2,42 14,16 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 1,70 9,92 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 0,73 4,25 Skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 2,43 14,17 Skupaj drugi prisp. 4,85 28,33 14 PRISPEVKI SKUPAJ 463,87 2.705,97  Prispevki za socialno varnost družbenikov (zav. podlaga 040) - AVGUST 2023 90 % PP** 3,5 PP*** Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR 1.821,53 7.083,72 2.023,92 Prehodni davčni podračun Referenca Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 282,34 1.097,98 Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 161,21 626,91 Skupaj prispevki za PIZ SI56 011008882000003 SI19 DŠ-44008 443,55 1.724,89 Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 115,85 450,52 Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 119,49 464,69 Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 9,65 37,54 Skupaj prispevki za ZZ SI56 011008883000073 SI19 DŠ-45004 244,99 952,75 Prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10% 1,82 7,08 Prisp. delodajalca za starš. var. 0,10% 1,82 7,08 Skupaj prispevki za starš. var. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-43001 3,64 14,16 Prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14% 2,55 9,92 Prisp. delodajalca za zaposl. 0,06% 1,09 4,25 Skupaj prispevki za zaposl. SI56 011008881000030 SI19 DŠ-42005 3,64 14,17 Skupaj drugi prisp. 7,28 28,33 PRISPEVKI SKUPAJ 695,82 2.705,97 15  Minimalna plača Z letom 2021 se je uveljavila nova formula za določitev zneska minimalne plače z navezavo na minimalne življenjske stroške. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, gibanja plač, gospodarskih razmer oziroma gospodarske rasti in gibanja zaposlenosti, se določi v razponu med 120 % in 140 % minimalnih življenjskih stroškov. Minimalna plača za leto 2023 je 1203,36 EUR. 16  Nominalna in realna plača Nominalna plača je v denarnih enotah izražen absolutni znesek plače. Dobimo jo tako, da k neto plači prištejemo vse dodatke (prehrana, prevoz) ter odštejemo vse odbitke (obveznosti do bank, članarine sindikatu, dodatno zdravstveno zavarovanje..). Z neto plačo ne moremo primerjati kupne moči v različnih državah in obdobjih, ker so cene dobrin različne. Realna plača izraža količino dobrin, ki jih je mogoče kupiti z nominalno plačo. 17  Trg delovne sile Trg delovne sile je stičišče ponudbe in povpraševanja po delovni sili. 18  Trg delovne sile Krivulja povpraševanja po delovni sili kaže, koliko delavcev (delovnih ur) bi bili delodajalci pripravljeni zaposliti ob različnih plačah. Krivulja ponudbe delovne sile kaže, koliko delavcev (ur) je pripravljeno delati pri različnih plačah. Obseg ponudbe dela na določenem trgu je odvisen od števila ur na delavca, števila aktivnega prebivalstva in od preseljevanja. 19 20  Trg delovne sile ni enoten, sestavljen je iz veliko delnih trgov (različni poklici), na katerih so razmere različne Otežkočeno je prehajanje delovne sile med trgi (zdravnik, inženir). Drugače je pri nekvalificiranih delavcih. Povpraševanje se zaradi tehnologije zmanjšuje. 21  Sindikati Pri določanju plač sodelujejo: združenje delodajalcev, sindikati (združenje delavcev) in država. Sindikati zastopajo interese delavcev v pogajanjih z delodajalci in državo. Pogajajo se za plače in druge pravice na delovnem mestu. Lahko organizirajo stavke. 22  Sindikati Če se sindikati zavzemajo le za dvig plač, lahko to povzroči dodatno brezposelnost, ker višje plače povzročijo manjše povpraševanje po delovni sili. Višje plače ob enaki zaposlenosti so možne le ob večjem povpraševanju po delovni sili. 23 24  Povečanje povpraševanja po delovni sili Spodbujanje gospodarskega razvoja Spodbude delodajalcem za nova delovna mesta Zaščita domače proizvodnje Preprečevanje sive ekonomije Omejevanje nadurnega in pogodbenega dela 25  Dobiček Je nagrada za izvedbo poslovne zamisli in tveganje. Pripada lastniku podjetja. Je temeljni motiv poslovanja zasebnih podjetij, spodbuja akumulacijo in s tem omogoča naložbe, nove zaposlitve, inovacije, rast podjetja. Dobiček, ki presega bančne obresti, je pravi podjetniški dobiček (netvegan donos + nagrada za tveganje). 26  Ekstradobiček Ekstradobiček je dobiček, ki presega povprečnega: - tehnološki ekstradobiček - konjunkturni ekstradobiček - monopolni ekstradobiček Vsi ekstradobički so kratkoročni, izniči jih konkurenca in delovanje tržnega mehanizma. 27  Obresti Obresti so dohodek lastnika kapitala. Višina obresti je odvisna od obrestne mere. Za podjetnika predstavlja strošek, denar si bo izposodil le, če bo profitna mera višja od obrestne. Realna obrestna mera je zaradi inflacija nižja od nominalne. 28  Trg posojilnega kapitala Obrestna mera se oblikuje na trgu posojilnega kapitala. Višina obrestne mere vpliva na gospodarsko rast, zato je varčevanje zelo pomembno. Nizke obrestne mere spodbujajo investicije in potrošnjo, ugodno delujejo na gospodarsko rast in obratno. 29  6.LASTNINSKI SISTEM IN ORGANIZIRANOST PODJETIJ Lastninske funkcije Oblike lastnine Lastninjenje v Sloveniji Delniške družbe Korporacije 30  Lastninske funkcije Upravljanje Tveganje Prisvajanje Nadziranje 31  Oblike lastnine Zasebna Javna (državna) Mešana 32  Lastninjenje v Sloveniji Razdelitev družbene lastnine preko certifikatov, ki jih dobijo vsi državljani Vlaganje certifikatov v PID-e, neposredno v delnice podjetij, notranji odkupi PID-i (pooblaščene investicijske družbe) z zbranimi certifikati odkupujejo deleže podjetij 33  Lastninjenje v Sloveniji Privatizacija PID-ov, nastanejo ID-i (investicijske družbe), ki kotirajo na borzi. Preoblikovanje ID-ov v vzajemne sklade (2013). Še vedno je veliko podjetij, kjer ima država velik ali prevladujoč delež (banke..) 34  Delniška družba Delniška družba nastane tako, da zbere kapital z izdajo in prodajo delnic velikemu številu investitorjev. Ti tako postanejo lastniki družbe – delničarji. Delnica je lastniški vrednostni papir s katerim se prosto trguje. Javne ali odprte delniške družbe kotirajo na borzi, zaprte niso na borzi. V tem primeru je trgovanje z delnicami težje. 35  Osnovni kapital Delniški kapital ob ustanovitvi se imenuje osnovni ali ustanovitveni kapital. Najmanjši znesek osnovnega kapitala znaša 25.000 evrov. Osnovni kapital služi le za vpis v poslovne knjige in v sodni register na osnovi nominalne vrednosti delnice. Ne predstavlja dejanskega kapitala družbe. 36  Prednosti delniške družbe Veliko kapitala Likvidnost Ločitev lastninske in menedžerske funkcije Ni odvisna od bančnih posojil Večja vlaganja v razvoj zaradi lažjega dostopa do kapitala 37  Razpršitev tveganja za vlagatelje Omejeno tveganje za delničarje Lahek izstop iz lastništva Preglednost poslovanja 38  Korporacije Korporacije so velika podjetja, organizirana kot delniške družbe in imajo veliko ekonomsko moč. Nastanejo s procesi koncentracije in centralizacije kapitala. Koncentracija kapitala: večanje podjetja z akumulacijo. Centralizacija kapitala: združevanja podjetji in prevzemi. 39  Značilnosti korporacij Raznolika proizvodnja Hiter tehnološki napredek Velika tržna moč in strateške povezave z drugimi podjetji, skušajo obvladati trg in konkurenco Neodvisne od finančnih ustanov, same financirajo razvoj 40  Značilnosti korporacij Vse pomembnejša vloga menedžerjev zaradi razpršenega lastništva Menedžerski, delavski odkupi Velika ekonomska moč 41  7. RAST IN RAZVOJ GOSPODARSTVA Dejavniki gospodarske rasti Gospodarska rast Gospodarski razvoj Trajnostni razvoj Merjenje višine življenjske ravni 42  Dejavniki gospodarske rasti Bruto domači proizvod Prebivalstvo Naravno bogastvo in proizvedeno bogastvo Tehnološki napredek Povečan izvoz in novi trgi 43  Bruto domači proizvod (BDP) BDP pove, koliko je tržna vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih določena država proizvede v določenem obdobju, navadno v enem letu. Je pokazatelj razvitosti neke države. Izraža gospodarsko rast. 44  Nominalni in realni BDP Nominalni BDP je izražen v tekočih cenah proizvodov in storitev, Realni BDP je izražen v stalnih cenah in ga dobimo tako, da nominalni BDP delimo s koeficientom rasti cen. 45  BDP na prebivalca, produktivnost gospodarstva, gospodarska rast BDP na prebivalca = BDP/številom preb. Produktivnost = realni BDP/delovno aktivni prebivalci Gospodarska rast = (BDP za tekoče leto – BDP za preteklo leto)*100/BDP za preteklo leto 46  Prebivalstvo Celotno prebivalstvo: aktivno (delovno aktivni, nezaposleni), neaktivno (vzdrževano, z lastnimi dohodki) Migracije (notranje, zunanje, dnevne) Demografska struktura Struktura aktivnega prebivalstva 47  Prebivalstvo Stopnja brezposelnosti (registrirana, anketna) Kakovost človeškega kapitala 48  Anketno brezposelni so osebe, ki v zadnjem tednu pred anketiranjem: - niso delale (niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za plačilo, dobiček ali družinsko blaginjo), vendar - aktivno iščejo delo in - so takoj (v naslednjih dveh tednih) pripravljene sprejeti delo. 49 Kakovost človeškega kapitala izobrazbena struktura, delovne izkušnje, zdravstveno stanje, inovativnost..) 50  Naravno bogastvo Kmetijska zemljišča Gozdovi Energetski viri Rude in minerali Geografska lega 51  Proizvedeno bogastvo Vse ustvarjene dobrine, ki ne obstajajo v naravi so v lasti: - podjetij - države - prebivalcev 52  Obseg in učinkovitost naložb Učinkovitost naložb merimo z mejnim kapitalnim koeficientom. MKK pove, koliko enot naložb je potrebnih za enoto povečanja BDP: MKK = povečanje kapitala/povečanje BDP 53  Tehnološki napredek Omogoča rast pri nespremenjenem obsegu proizvodnih dejavnikov Znižuje stroške na enoto proizvoda Povečuje produktivnost 54  Povečan izvoz in novi trgi Širi se možnost prodaje na druge trge in s tem omogoča hitrejšo gospodarsko rast. 55  Gospodarska rast Gospodarska rast pomeni povečanje BDP v določenem obdobju glede na preteklo obdobje. Prinaša povečanje obsega proizvodov in storitev, več delovnih mest, višje dohodke, več sredstev za javno porabo. 56  Gospodarski razvoj Gospodarski razvoj pomeni povečanje gospodarske blaginje ljudi neke države v daljšem časovnem obdobju. Upošteva tudi kakovostne spremembe, ki vplivajo na življenjsko raven. Poleg ekonomskih merimo tudi neekonomske kazalce (pismenost, življenjska doba, stopnja izobraženosti, življenjski standard). 57  Trajnostni razvoj Trajnostni razvoj pomeni zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Tudi v Sloveniji se zavzemamo za trajnostni razvoj: gospodarsko rast, ki izboljšuje kakovost življenja, ne ogroža okolja in je socialno naravnana. 58  Kazalci, ki kažejo višino življenjske ravni Demografski kazalci (stopnja rodnosti in smrtnosti, pričakovana življenjska doba) Kazalci o prehrani in trajnih potrošnih dobrinah Kazalci zdravstvenih in izobraževalnih razmer Kazalci diferenciacije (razlike med plačami, razlike po spolu, regionalne razlike) 59  Kazalci delovnih razmer (dopust, kvalifikacijska struktura) Kazalci družbenih razmer (korupcija, kriminal) Kazalci varovanja okolja (poraba energije na enoto BDP-ja, rast rabe električne energije, delež rabe obnovljivih virov energije, emisija toplogrednih plinov, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov itd.) 60  8. EKONOMSKI SISTEM IN EKONOMSKA POLITIKA Država blaginje, kriza države blaginja Vrste potrošnje Javna poraba Fiskalna politika Javni dolg Denarna politika Razvoj in funkcije denarja Instrumenti denarne politike 61  Država blaginje Trg v razmerah negotovosti in tveganja ne daje dovolj informacij, da bi se potrošniki in podjetja racionalno odločali, kar vodi do gospodarskih nihanj in posledično do gospodarskih kriz. Da bi omilila negativne posledice delovanja trga, je država začela posegati v gospodarstvo in tudi na druga področja. Postala je poglavitni dejavnik blaginje. 62  Posegi države Ekonomsko področje Socialno področje Negospodarske dejavnosti Gospodarski javni sektor 63  Posegi države na ekonomsko področje Čim večja zaposlenost (aktivna politika zaposlovanja) Gospodarska rast in razvoj (podpira perspektivne panoge, z zakonodajo vpliva na ugodne pogoje gospodarjenja..) Gospodarska stabilnost (prevzema tveganja, uravnava obseg denarja v obtoku preprečuje nastajanje monopolov…) 64  Posegi države na ekonomsko področje Ekonomski odnosi s tujino Ekologija Odpravlja negativne učinke trga (različne davčne stopnje, določa cene nujnih življenjskih dobrin, nadzira cene surovin, ščiti potrošnika z zakonodajo…). 65  Posegi države na socialno področje Sistem prerazdelitve dohodkov (manjša socialne razlike med prebivalci) Zdravstveno in pokojninsko varstvo Pomoč brezposelnim Socialno varstvo (štipendije, otroški dodatki, stanovanja…). 66  Negospodarske dejavnosti Šolstvo in šport Zdravstvo, kultura Državna uprava Vojska Policija 67  Gospodarski javni sektor Javni prevoz Komunalne storitve (voda, elektrika…) Prometna infrastruktura Raziskave in tehnološki razvoj 68  Kriza države blaginje Država je toga in prepočasna pri svojih odločitvah in ukrepanjih, zato je manj učinkovita. Država je draga, veliko sredstev se porabi za državne uslužbence, prostore, opremo itd. Duši svobodo, zasebnost, individualnost ljudi. Podpira manj sposobne, s tem zmanjšuje motivacijo. 69  Ukrepi za odpravo krize države blaginje Bolj učinkovita organizacija državnega aparata in s tem nižji stroški, čemur se upirajo uradniki (nižje plače, več dela). Del ekonomske in socialne vloge države želi prenesti na posameznika. Temu nasprotuje prebivalstvo, ki želi ohraniti ugodnosti in tudi državni aparat, ki s tem izgublja svojo moč. Omogoča različne oblike privatizacije javnih služb in storitev (komunikacije, javni prevoz, zdravstvo, šolstvo). 70 Vloga države pri varovanju okolja v smeri trajnostnega razvoja Okoljevarstvena politika ima nalogo, da čim bolj preprečuje razsipnost pri uporabi surovin in energije ter zmanjšuje odpadke in emisijo plinov. 71  uporabo čim manj surovin in energije opuščanje materialov, ki onesnažujejo okolje in nadomeščanje z okolju prijaznim materialom omejevanje škodljivih emisij (v zraku, vodi, hrup…) zmanjševanje količine odpadkov in reciklaža (embalaža za večkratno uporabo, varčevanje z energijo-znižanje toplote v stavbah, boljša izolacija…) 72  Predpisi O mejnih vrednostih škodljivih snovi O državnih subvencijah oz. dajatvah za financiranje okoljevarstvenih ukrepov O rokih za uvedbo novih predpisov Standardi proizvodov 73 Financiranje okoljevarstvene politike načelo povzročitelja (plača naj tisti, ki onesnažuje) načelo skupnih bremen ( davki, posebne dajatve) Spodbude za podjetja in potrošnike ugodni krediti nepovratna sredstva za energetsko varčne naložbe 74  Ostali ukrepi Papir za reciklažo Predelava odpadnih olj Industrija embalaže (biološko razgradljiv material..) Pridobivanje energije (sonce, veter, …). 75  Vrste potrošnje Reproduktivna potrošnja: opravijo jo podjetja, ki porabijo proizvodna sredstva za proizvodnjo novih dobrin. Končna potrošnja: namenjena je takojšnji ali postopni porabi končnih dobrin za zadovoljevanje potreb potrošnikov-gospodinjstev. 76  Vrste končne potrošnje Osebna potrošnja: zadovoljuje potrebe gospodinjstev Javna poraba – skupna potrošnja – splošna potrošnja 77  Javna poraba Skupna potrošnja zadovoljuje širše potrebe prebivalstva (zdravstvo, šolstvo, kultura, šport), ki jih ni smiselno zadovoljevati individualno. Splošna potrošnja je poraba države (vojska, policija, državna uprava), ki se financira na različnih ravneh državne oblasti (nacionalna, regionalna, lokalna raven). 78  Struktura javne porabe Večji delež javne porabe je namenjen porabi države (plače javnih uslužbencev, nakupi blaga in storitev za šolstvo, zdravstvo, komunalo in druge javne službe, delovanje vlade, ministrstev, sodstva, vojske, policije) in za socialno varnost prebivalstva (pokojnine, zdravstveno varstvo, invalidnine, otroški in socialni dodatki, pomoč nezaposlenim, štipendije). Manjši delež za državne naložbe (ceste, železnice, vodovode..), obresti na javni dolg. 79  Fiskalna politika in njeni instrumenti Fiskalna politika jer sistem ukrepov, s katerimi država vpliva na javnofinančne prihodke in odhodke. Oboje lahko povečuje ali zmanjšuje in tako vpliva na obseg sredstev, ki so na voljo za financiranje javne porabe. Instrumenti fiskalne politike so proračunski prihodki, proračunski odhodki in javnofinančni primanjkljaj ali presežek. 80  Sestava bilance javnega financiranja Državni proračun Občinski proračuni Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 81  Proračunski prihodki Davki (dohodnina, davek na dobiček, davki na premoženje, DDV), takse, cestnine, trošarine, carine, prispevki za socialno varnost Prihodki od upravljanja državnega premoženja (najemnine, koncesijske dajatve), takse javne uprave, denarne kazni, Kapitalski prihodki od prodaje državnega premoženja, Tuje in domače donacije 82  Državni proračun, rebalans Državni proračun prikazuje porabo države v enem letu in vire financiranja te porabe. Rebalans: če so v tekočem letu odhodki večji od prihodkov, lahko vlada pripravi, državni zbor pa sprejme rebalans proračuna – uskladitev prihodkov z odhodki (spremeni nekatere postavke na prihodkovni ali/in na odhodkovni strani). 83  Saldo proračuna negativen, odhodki so večji od prihodkov = proračunski primanjkljaj pozitiven, prihodki so večji od odhodkov = proračunski presežek prihodki so enaki odhodkom = uravnotežen proračun 84  Financiranje proračunskega primanjkljaja Povečanje davkov Zadolževanje države pri prebivalstvu (država izda obveznice, ki jih kupujejo prebivalci in podjetja). Zadolževanje pri centralni banki, ki kupi državne obveznice. Prodaja državnega premoženja Zadolževanje v tujini 85  Pomen fiskalne politike Alokacijska funkcija: Država prek davkov financira proizvodnjo javnih dobrin, ki jih ni mogoče zagotoviti na trgu (gospodarska javna podjetja , ki so v celoti ali delno v državni lasti: elektrogospodarstvo, telekomunikacije, pošta, železnice..) Prerazdelitvena funkcija: Država del dohodkov prerazdeli od bogatih k revnim (progresivno obdavčenje, socialni transferji) Stabilizacijska in razvojna funkcija 86  Ekspanzivna fiskalna politika Če želi pospešiti gospodarsko rast, država izvaja ekspanzivno fiskalno politiko tako, da poveča povpraševanje: - z investicijami, javnimi deli in socialnimi transferji poveča javne izdatke - zmanjša davke, s čimer poveča razpoložljivi dohodek ekonomskih osebkov 87  Restriktivna fiskalna politika V času gospodarske rasti (konjukture) se zaradi višjih dohodkov poveča povpraševanje, kar povzroči inflacijo. Da inflacija ne bi preveč narasla, država vodi restriktivno (omejevalno) fiskalno politiko, tako da zmanjša povpraševanje. To doseže z zmanjševanjem javnih izdatkov in/ali povečanjem davkov. 88  Javni dolg Javni dolg je vsota vseh proračunskih primanjkljajev iz preteklosti. Prikazan je v premoženjski bilanci države, ki je bilanca stanja države. Evropska unija je za vse države, ki se želijo pridružiti EU, omejila velikost javnega dolga na 60% BDP, proračunski primanjkljaj pa lahko znaša 3% BDP (Mastrichtski kriteriji). Danes je v večini držav EU javni dolg precej večji. 89  Javni dolg v Sloveniji Slovenski javni dolg znaša (2022) okrog 41 miljard EUR, to je preko 70% BDP. Javni dolg je v Sloveniji nastal predvsem zaradi: - zadolževanja z obveznicami - del javnega dolga smo podedovali od nekdanje Jugoslavije (leta 1995) - delno zaradi dolgov občin, ZZZS, ZPIZ, javnih podjetij. 90  Problemi zmanjševanje javnega dolga Z zvišanjem davkov in Zmanjšanjem državnih odhodkov. 91  Zvišanje davkov slabo vpliva na podjetniško motivacijo, podjetjem zviša stroške, zato se lahko poveča nezaposlenost, podjetja selijo proizvodnjo v davčno ugodnejše države, odganja tuje vlagatelje in manjša akumulacijo. 92  Če se država zadolži pri centralni banki, lahko ta izda nov denar, kar povzroči večjo količino denarja v obtoku in s tem inflacijo. Lahko se zvišajo tudi obrestne mere, ker si na finančnih trgih sposoja tudi država. Višje obrestne mere pa pomenijo, da tudi podjetja manj vlagajo. 93  Denarna politika Denarna ali monetarna politika se ukvarja z določanjem in uravnavanjem ustrezne količine denarja v obtoku. Denarja mora biti v obtoku ravno prav, da zadostuje prodajo in izmenjavo vseh proizvedenih dobrin (BDP). Če je denarja preveč, pride do inflacije (dviga cen), če ga je premalo pa do deflacije (padca cen). Oboje lahko povzroči negativne posledice gospodarstvu. 94  Denarna politika Denarno politiko vodi centralna banka (v EU je to ECB). V Sloveniji je to Banka Slovenije. 95  Razvoj denarja Menjava blago za blago Splošni ekvivalent Plemenite kovine (zlato, srebro) postanejo splošni ekvivalent Papirnati denar (zlata valuta) Knjižni denar 96  Funkcije denarja Splošni menjalni posrednik: denar je blago, ki ga zamenjamo za drugo blago. Merilo vrednosti: z denarjem lahko izrazimo vrednost vseh drugih vrst blaga. Hranilec vrednosti: dober denar ohranja vrednost v času, z enakim številom enot denarja lahko kupimo enako količino dobrin v prihodnosti. 97  Funkcije denarja Plačilno sredstvo: menjava in plačilo se ne izvršita istočasno. Blago, ki smo ga kupili, lahko plačamo pozneje, na primer na obroke, lahko pa tudi prej. Svetovni denar: omogoča mednarodna plačila - le denar tistih držav, ki dobro opravlja vlogo splošnega menjalnega posrednika, predvsem dolar, evro, jen. 98  Oblike denarja Kovani denar (kovanci) Listinski denar (bankovci) Knjižni denar Plastični denar (kartice)  Izdajanje denarja Primarni denar (centralna banka) - krediti državi - krediti poslovnim bankam - odkup deviz od poslovnih bank (devizne rezerve) Knjižni denar (denar poslovnih bank) - multiplikacija denarja  Denarni multiplikator multiplikator = 1/r (stopnja obvezne rezerve) Primer: r = 20% multiplikator = 1/0,2 = 5  Količina denarja v obtoku PxQ=MxV M = P x Q/V P – splošni nivo cen Q – blagovni skladi M – količina denarja v obtoku V – obtočna hitrost denarja 102  inflacija Inflacija pomeni splošni dvig cen Zmerna inflacija (nekaj odstotkov letno) je lahko za gospodarstvo spodbudna - višje cene vlivajo optimizem - podjetja investirajo, sledi gospodarska rast - dohodki spremljajo rast cen, obrestne mere sledijo inflaciji, to spodbuja varčevanje 103  Visoka inflacija (več kot 10% letno) je škodljiva: - podjetja ne vedo, kakšni bodo stroški - zato ne investirajo - obrestne mere rastejo počasneje od inflacije, denar izgublja vrednost - posojiklodajalci so oškodovani - ekonomski osebki ne varčujekjo, čezmerno trošijo 104  Deflacija Deflacija pomeni znižanje splošne ravni cen (blagovni skladi so višji od denarnih) Stroški po višjih cenah, prodaja po nižjih Odpuščanja Podjetja ne investirajo, gospodarska rast peša 105  Instrumenti denarne politike Obrestne mere - Obvezna rezerva - Eskontna stopnja Operacije na odprtem trgu (nakupi in prodaje vrednostnih papirjev s strani centralne banke)  Ukrepi centralne banke za uravnavanje količine denarja Višine obveznih rezerv poslovnih bank pri centralni banki: če se obvezne rezerve povečajo, se količina denarja v obtoku zmanjša, ker imajo banke na razpolago manj denarja za kreditiranje. Eskontne obrestne mere: ko se ta poveča, si bodo poslovne banke manj sposojale pri centralni banki in denarja v obtoku bo manj. 107  Kupovanje državnih vrednostnih papirjev z na novo izdanim – primarnim denarjem: količina denarja v obtoku se poveča. Prodaja državnih vrednostnih papirjev: količina denarja v obtoku se zmanjša. 108  Odkup deviz – tujih valut z izdajo novega, primarnega denarja: količina denarja v obtoku se poveča. Kreditiranje poslovnih bank: količina denarja v obtoku se poveča. 109  Vrste denarne politike RESTRIKTIVNA = zmanjšanje količine denarja v obtoku (zvišanje obrestnih mer, prodaja vr.p.) EKSPANZIVNA = povečanje količine denarja v obtoku (znižanje obrestnih mer, kupovanje vr.p.)  Vpliv denarne politike na Obrestne mere Devizni tečaj Stopnjo inflacije Gospodarske cikle  9. MEDNARODNI EKONOMSKI ODNOSI Dejavniki vključevanja v svetovno trgovino Teorija primerjalnih prednosti Mednarodni ekonomski odnosi Plačilna in trgovinska bilanca Mednarodne integracije Nastanek EU, ustanove EU Prednosti EU Globalizacija 112  Dejavniki vključevanja v svetovno trgovino Velikost gospodarstva: čim večje je gospodarstvo, večji je njegov vpliv na svetovno gospodarstvo, manj je odvisno od drugih gospodarstev. Majhne države so odvisne od uvoza surovin in prisiljene izvažati (Slovenija). Stopnja razvitosti: vpliva na kupno moč gospodarstva. V razvitih državah je kupna moč velika, podjetja so konkurenčna na svetovnem trgu in lahko veliko izvažajo. 113  Družbenoekonomska ureditev: država lahko z ekonomsko politiko – pospešuje mednarodno menjavo (stimulira izvoznike, uravnava devizni tečaj, daje garancije..), ali pa jo – zavira (carine, kontingenti..). države z razvitim tržnim gospodarstvom so bolj odprte. 114  Teorija primerjalnih prednosti Država ravna gospodarno, če proizvodne dejavnike uporabi za tiste izdelke, pri katerih je učinek največji. Če je država A npr. boljša v proizvodnji mleka, država B pa žita, se lahko država A specializira za proizvodnjo mleka, žito pa kupi od države B z manj stroški, kot če bi žito proizvedla sama. Obratno velja za državo B. Primerjalne prednosti Slovenije: turizem, ekološka pridelava hrane, geografski položaj, finančne storitve, visoka tehnologija.. 115  Vpliv protekcionizma na rast in razvoj Protekcionizem pomeni zaščito domačih proizvajalcev pred uvozom cenejših izdelkov (carine in drugi ukrepi). Posledica carin: - manjši uvoz - večja domača proizvodnja - večja zaposlenost - višje cene domačega blaga - manjša domača poraba 116  Necarinske oblike zaščite Državne subvencije domačim podjetjem Kontingenti Uvozna dovoljenja in prepovedi Protidampinški ukrepi Certifikati o kakovosti, neoporečnosti… Necarinske dajatve… 117  Oblike mednarodnih povezav podjetij Transnacionalna podjetja Neposredne tuje naložbe - nove investicije - portfeljske naložbe - prevzemi 118  Prednosti za transnacionalna podjetja v tujini Dostop do novih trgov Nadpovprečni dobički Izkoriščanje naravnih bogastev Cenejša delovna sila Nižji davki Izognejo se uvoznim omejitvam Ekološka zakonodaja 119  Pozitivni učinki neposrednih tujih naložb Know-how Nova tehnologija Nova delovna mesta Davčni prihodki države Gospodarski razvoj 120 Negativni učinki neposrednih tujih naložb Tuje lastništvo Odliv dobička Tujcev ne zanima razvoj domačega okolja 121  Tuje naložbe v Sloveniji Glede na delež tujih naložb v BDP smo na repu Evrope (NTI cca 25% BDP) Gre predvsem za prevzeme, manj za nove naložbe Največ tujih naložb v industriji (avtomobilska, kemična, gumarska, papirna, banke, trgovina, telekomunikacije) 122  Tuje naložbe v Sloveniji Slovenija ni privlačno poslovno okolje za vlagatelje (birokracija, obdavčitev dela, državna lastnina v podjetjih, negativen odnos..) Prednosti Slovenije: članica EU, geografska lega, povezanost s trgi bivše Jugoslavije, izobražena in kvalitetna delovna sila 123  Mednarodni ekonomski odnosi Slovenije 70% zunanje trgovine z EU Najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije so: Nemčija, Italija, Avstrija, Francija, države višegrajske skupine, bivše Jugoslavije Pretirana navezanost na nekaj držav 124  Plačilna bilanca Slovenije Plačilna bilanca prikazuje vsa plačila podjetij, posameznikov in države, ki gredo v določenem obdobju (običajno v enem letu) preko meje. Vsi prilivi se v bilanci zapišejo s pozitivnim znakom, odlivi pa z negativnim. Plačilno bilanco sestavljata dva dela: tekoči račun in kapitalsko – finančni račun. 125  Plačilna bilanca Slovenije Kapitalsko – finančni račun prikazuje vse nakupe premoženja v tujini (-) in plačila iz tujine za nakup premoženja v Sloveniji (+). Ta račun spremlja tudi kredite s tujino in denarne rezerve. Vsota salda tekočega računa in kapitalsko – finančnega računa mora biti vedno 0. 126  Trgovinska bilanca Slovenije Trgovinska bilanca zajema vse izvozne in uvozne tokove blaga. Je najpomembnejši del tekočega računa plačilne bilance. Saldo trgovinske bilance je razlika med izvozom in uvozom. Zunanjetrgovinski primanjkljaj: uvoz večji od izvoza, saldo je negativen Presežek v trgovinski bilanci: izvoz presega uvoz, saldo je pozitiven, Slovenija je neto izvoznik. 127  Mednarodne integracije Območje proste trgovine: ni ovir za trgovanje med članicami Carinska unija: ni carin med članicami, poenotene carine do nečlanic Skupni trg: ni carin in drugih omejitev trgovanja, prost pretok proizvodnih dejavnikov 128  Ekonomska unija: skupni trg, koordinacija ekonomskih politik Popolna ekonomska integracija: ekonomska unija s skupno valuto, centralno banko in ekonomsko politiko 129 Najpomembnejše mednarodne integracije WTO: naslednica splošnega sporazuma o carinah in trgovanju (GATT: General Agreement on Tariffs and Trade. EFTA: Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica CEFTA: Albanija, BIH, Črna gora, Makedonija, Moldavija,Srbija, Kosovo NAFTA: Kanada, USA, Mehika 130  Evropska unija EU je mednarodna organizacija, ki so jo ustanovile nacionalne vlade kot orodje pri dogovarjanju o skupnih ukrepih na tistih gospodarskih in političnih področjih, na katerih je bolj smiselno, da države delujejo skupaj kot vsaka zase. V EU je 27 držav (od 2009) in 490 miljonov ljudi. S 1. decembrom 2009 je stopila v veljavo lizbonska pogodba. Z njeno uvedbo EU dobi predsednika in ministra za zunanje zadeve. EU je postala samostojna pravna oseba. 131  Evropska unija Države članice del svojih pooblastil pri odločanju prenesejo na skupne evropske ustanove, ki so jih ustanovile, tako da se o zadevah skupnega interesa lahko demokratično odloča na evropski ravni. 132  Ustanove EU - Svet Evropske unije Zastopa posamezne države članice. Sestavljajo ga predsedniki držav in vlad članic in predsednik Evropske komisije. Je glavni organ odločanja v EU. Vsaka država članica svetu predseduje 6 mesecev. 133  Evropski parlament Neposredno izvoljeni poslanci zastopajo državljane EU. S Svetom Evropske unije si deli zakonodajne in proračunske pristojnosti. 134  Evropska komisija Se zavzema za interese EU kot celote. Ima 20 komisarjev za posamezna področja. Komisija je glavni izvršilni organ, upravlja s financami EU, edina ima pravico predlagati zakonodajo in zagotavlja pravilno izvajanje politike EU. 135  Druge pomembne ustanove EU Sodišče Evropskih skupnosti: varuje evropska načela pravne države. Sestavlja ga po en sodnik iz vsake države članice EU. Evropsko računsko sodišče: preverja financiranje dejavnosti Unije in izvaja nadzor nad porabo sredstev. Evropska centralna banka: vodi denarno politiko EU in izdaja skupno valuto evro. 136  Enotni trg Prost pretok kapitala, blaga, storitev, delovne sile znotraj EU Nižje cene, večja ponudba Večji trg za države članice Nova delovna mesta Večja gospodarska rast držav članic 137  Proračun EU Sprejema se za obdobje sedem let Poraba: trajnostna rast in delovna mesta; naravni viri in hrana; državljanstvo, svoboda, pravice, varnost; ostalo Viri proračuna: - delež BDP (običajno okoli 0,7 %) je najpomembnejši vir - DDV (0,3%) - uvozne dajatve na proizvode zunaj EU 138  Pomen uvedbe evra in Evropske monetarne unije za Slovenijo Evro uveden v EU 2002. Uporablja ga več kot 60% državljanov EU. Ni več stroškov menjave valute na potovanjih ali pri sklepanju poslov. Lažje se primerjajo cene, kar spodbuja konkurenco, manjši stroški nakazil, poenoteno plačevanje … 139  Zagotovilo za stabilnost cen. ECB določa ključne obrestne mere in skrbi, da stopnja inflacije ne prekorači začrtanih okvirov. Upravlja devizne rezerve EU. Ukrepa na tujih deviznih trgih in vpliva na menjalni tečaj evra. 140  Slovenija je vstopila v EMU 2007, pri čemer je morala izpolniti mastrichtske kriterije: javni dolg pod 60% BDP, proračunski primanjkljaj pod 3% BDP, inflacija pod 3%). Prevzem evra je bil prisila za ureditev domačih makroekonomskih razmer. 141  Globalizacija Pomeni razmah mednarodnega sodelovanja, trgovine, selitve proizvodnih dejavnikov, prenosa znanja, prebivalstva. Je posledica informacijske tehnologije (internet) in sodobnih transportnih poti – vsakdo je lahko prisoten povsod, ima informacije od povsod in tekmuje z vsemi. Pomeni delitev dela na globalni ravni. Posledica je, da so države med seboj odvisne (kriza v eni državi se npr. pozna v izvozu druge države). 142