Osnove pravne ureditve statusa gospodarskih subjektov PDF

Prof. dr. Branko Korže Osnove pravne ureditve statusa gospodarskih subjektov Gospodarsko pravo Naše sposobnosti  Pojem: Trgovsko, trgovinsko, gospodarsko pravo trgovinsko, trgovsko ali gospodarsko p.? posebna pravila za trgovce v 16., 17. stol., različna od...

Prof. dr. Branko Korže Osnove pravne ureditve statusa gospodarskih subjektov Gospodarsko pravo Naše sposobnosti  Pojem: Trgovsko, trgovinsko, gospodarsko pravo trgovinsko, trgovsko ali gospodarsko p.? posebna pravila za trgovce v 16., 17. stol., različna od ureditve civilnih razmerij, kodifikacije v 19. stoletju: - v Franciji leta 1804 sprejet Code de civil in leta 1807 Code de commerce, - v AO leta 1811 sprejet Obči državljanski zakonik, - v Nemčiji leta 1896 Državljanski zakonik in 1897 Trgovinski zakonik, …  Kaj je predmet urejanja trgovskega (trgovinskega), gospodarskega prava? status gospodarskih subjektov, njihova poslovna razmerja, registracijo gospodarskih subjektov, varstvo konkurence, varstvo pravic intelektualne lastnine posebne gospodarske panoge - zavarovalništvo, bančništvo, javna podjetja, ….  Svoboda podjetništva člen 74 Ustave RS: Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. podjetništvo “igra” nosilcev – s ciljem povečanje premoženja (po sodobnih „teorijah“ udejanjanje tudi drugih družbenih vrednot!); nosilci v „igro“ vnesejo določeno premoženje, „igro“ urejajo prisilni predpisi zakonodajalca (status) in avtonomna pravila gospodarskih subjektov - poslovna morala, standardi in dobrimi poslovnimi običaji, v pravni promet stopa podjetje s pojavno obliko statusa nosilca (d.d., d.o.o., s.p., ……)!  Gospodarski subjekt “ima podjetje”! v funkcionalnem pomenu je podjetje - trajna in načrtna organizacija materialnih sredstev in dela nosilcev podjetništva (delavcev), za opravljanje določenih gospodarskih dejavnosti, v pogojih tržno socialnega gospodarstva uresničuje cilje svojih nosilcev in širše družbene skupnosti ! podjetniški cilji niso „vedno“ enaki ciljem nosilca podjetja! podjetje je objekt prava - zajema ekonomske, pravne , socialne in psihološke dejavnike!  Gospodarsko pravo in pravo družb? 1. značilnosti gospodarskega prava: - vsebina in narava pravnega razmerja (objektivni kriterij) in izhajajo iz poslovnih razmerjih med trgovci - osebe (dejavnost) - ustvarjanja dobička; (subjektivni kriterij) izhajajo iz statusa trgovcev 2. značilnosti prava družb: - posebna disciplina gos. (trg.) p., - ureja status trgovca (g. družb, združenj lastnikov kapitala v različne pravnoorganizacijske oblike ali v kooperativna obligacijska razmerja);  Značilnosti gospodarskih razmerij svobodna podjetniška pobuda, hitrost, dinamičnost, odplačnost, univerzalnost itd. enostavno reševanje sporov – ARS, poenostavljeno sklepanje p.p.: - splošni pogoji poslovanja, poslovni običaji, adhezijske pogodbe, - konvencije kot vir urejanja …; javnopravni elementi - varstvo temeljnih družbenih vrednost, Gospodarska družba: 1. je pravna oseba (vpis v SR), 2. na trgu samost. opravlja gospodarsko dejavnost (standardna kvalifikacija dejavnosti), 3. zaradi pridobivanja dobička.  Obveznosti sodelovanja vlagateljev 1. izhajajo iz posameznih institutov: - oblikovanje skupnih organov, - izpolnitev dodatnih obveznosti do družbe, - prepoved konkurence itd. 2. obseg obveznosti zavisi od statusne oblike družbe - izrazitejša pri osebnih družbah, manj pri kapitalskih.  ureditev korporacij v preteklosti do prve svetovne vojne - na območju Slovenije avstroogrski Trgovinski zakonik; Kraljevina Jugoslavija - šest različnih trgovinskih zakonikov (1937 Trgovinski zakonik K YU); od 1945 do 1965 administ. uprav. 1963 Temeljni zakon o podjetjih in T. zakon o sredstvih gosp. org; 1968 je bil sprejet OZD; Organizacija združenega dela ZZD 1976 uredil organizacije združenega dela - samoupravljanje z družbeno lastnino, Zakon o združenem delu 1989 (SFRJ) Zakon o podjetjih; 1993 RS sprejela Zakon o gospodarskih družbah pozitivna ureditev Zakon o gospodarskih družbah – ZGD -1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15, 15/17)  Kaj ureja ZGD-1 pravila ustanovitve, delno tudi poslovanja gospodarskih subjektov; p.o., firma, sedež, zastopanje, poslovna skrivnost, prepovedi konkurence, poslovni izkazi,…; status povezanih subjektov in GIZ podružnice tujih gospodarskih subjektov pravila statusnega preoblikovanja gospodarskih družb… GIZ … gospodarsko interesna združenja  ZGD-1C dopolnjujejo: - Zakon o sodnem registru ter Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v SR - Zakon o notariatu - Zakon o revidiranju - Zakon o prevzemih - Zakon o računovodstvu - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju - Zakon o insolvenčnih postopkih - Zakon o davku od dobička pravnih oseb - Obrtni zakon  EU in nacionalna ureditev statusa 1. unifikacija (societas europea, societas privata europea) - Uredba o statutu societas evropea - Uredba o EGZ - Uredba o uporabi MRS 2. harmonizacija - direktive - prva – publicitetna; - druga – kapitalska; - tretja - fuzijska (združitve); - četrta – bilančna (letni računovodski izkazi); - šesta – o delitvah d.d.; - sedma – konsolidacija bilanc; - osma – o revizijah bilanc; - enajsta - o publiciteti podružnic; - dvanajsta - o enoosebni d.o.o. 3. sodelovanje – spodbujanje sklepanja sporazumov med DČ! 14  DELITEV GOSPODARSKIH DRUŽB KAPITALSKE: OSEBNE: - delniška družba - družba z neomejeno - družba z omejeno odgovornostjo odgovornostjo - komanditna družba - komanditna delniška - dvojna družba družba - (tiha družba)  Drugi gospodarski subjekti samostojni podjetnik; drugi pravne osebe, kot so: - javni zavodi - javna podjetja - društva - zadruge Gospodarski subjekt in pojem pravne osebe 1. ZGD-1 – v splošnem delu skupne značilnosti, v posebnem specifičnosti pos. oblik g. sub.; numerus clausuls statusnih oblik; vse družbe so pravne osebe (razen tihe družbe); enotna pravila firmskega prava; enotna ureditev konkurenčne prepovedi; ureditev pravic manjšinskih delničarjev; 2. p.o. je organizacija premoženja in dela, je samostojni nosilec pravic in obveznosti; ustanovi se: - po normativnem ali - po koncesijskem sistemu; vpis v SR je konstitutiven;  Cilji in substrat pravne osebe cilji p.o. niso seštevek interesov vlagateljev kapitala – n. pr. delničarjev, družbenikov! p.o. ima lastne cilje in interese; kaj je lahko materialni substrat pravne osebe? - kapital in sredstva p.o. (materialna sredstva – osnovna, obratna in nematerialna – intelekt. lastn. know how, good will,….); kdo sestavlja personalni substrat? - družbeniki in vsi v družbi delujoči subjekti (delavci); p.o. ima pravno sposobnost – je nosilka pravic in obveznosti in poslovno sposobnost - oblikuje in izraža voljo, vstopa v pravna razmerja, se zavezuje, pridobiva pravice; lastnost p.o. pridobijo subjekti, ko izpolnijo z zakonom predpisane pogoje - normativni sistem, vpis v SR je konstitutivne narave; p.o. deluje po načelu popolne odgovornosti;  Dejavnost gospodarske družbe je USTVARJALNI VIR za doseganje ciljev in statusna značilnost; je „konkretno delo“ - predmet poslovanja - v aktu o ustanovitvi in vpis v SR (Standardna klasifikacija dejavnosti – Ur. l. RS, št. 69/07 in 17/08); družba upravlja samostojno s svojim podjetjem; je relativno trajne narave; dejavnost lahko družba dopolnjuje s posli, ki so z njo povezani – n. pr. nakup osnovnih sred., reklamiranje proizvodov……; prekoračitev registrirane dejavnosti - posli so veljavni, če tretja oseba ni slaboverna-je prekršek! Nosilci različnih Interesov v p.o. 1. interesi podjetja so samostojni – zastopa jih uprava - poslovodstvo; 2. interese lastnikov kapitalskih naložb varuje skupščina; 3. interese gospod. družbe zastopa in varuje nadzorni svet (upravni odbor) - uravnava interese med poslovodstvom in skupščino!  Zastopanje je izjavljanje volje v imenu in za račun druge osebe – za uveljavljanje njenih ekonomskih in pravnih interesov; razlikujemo: posredno zastopanje – zastopnik nastopa v svojem imenu za tuj račun, neposredno zastopanje – zastopnik nastopa v tujem imenu za tuj račun in je lahko: 1. nujno – organsko, izhaja iz akta oziroma predpisa ali 2. pogodbeno (iz pravnega posla).  Organsko - statutarno zastopanje nastane na podlagi zakona oziroma na podlagi zakona z ustanovitvenim aktom; zastopanje je omejeno s pravno sposobnostjo družbe; NAVZNOTER je zastopnik lahko omejen, brez pravnega učinka proti tretjim osebam, izjema je skupno zastopanje d.d. vpisano v SR!  Poslovna sposobnost p. o. pomen predstavljanja p.o. voljo gospodarske družbe izražajo fizične osebe (z akti določeni organi); v pravnem prometu zavezujejo pravno osebo; poslovna sposobnost se pridobi, ko se po ustanovitvenem aktu oblikujejo organi, predstavljanje - nastopanje v imenu družbe pred državnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoženjske narave!  Prokura je posebna oblika pooblastila za zastopanje gosp. subjektov, obseg določa zakon; prokurist je pooblaščen za sklepanje vseh pravnih poslov in opravil gospodarske družbe, razen za odtujevanje in obremenjevanje nepremičnin NAVZVEN! za podelitev prokure pristojen organ po aktu o ustanovitvi, vpis v SR (vpis ni konstitutiven!)  Spregled p.o. (pravne subjektivitete) je “varovalka”- izvedena iz načela pravičnosti in načela pravne varnosti! namenjen preprečevanju zlorab kapitalskih družb- družbeniki p.o. izkoristijo za osebne koristi na škodo upnikov; POGOJI za spregled: - neuspela uveljavitev terjatev upnikov; - zloraba družbe družbenikov za subjektivno prepovedane cilje, - mešanje interesov in premoženja družbenikov z interesi in premoženjem družbe, - vzročna zveza - dokazno breme na upnikih, - nesposobnost družbe poravnati dolgove; - namen družbenikov povzročiti škodo upnikom, družbeniki vedeli ali bi morali vedeti za možnost zmanjšanja sposobnosti družbe za poravnavo obveznosti upnikom.  Sedež družbe je kraj, kot je subjekt vpisana v SR (sodna pristojnost, davčne obveznosti,..), lahko pa tudi kraj: - kjer družba opravlja dejavnost, - kjer se pretežno vodijo njeni posli, - kraj, kjer deluje vodstvo, fiktivni sedež je nezakonit (izogibanje obveznostim, uživanje naklonjenosti), zunaj sedeža družba - preko podružnic.  Firma bistveni sestavni del pravne osebnosti družbe - ime družbe v pravnem prometu, uživa varstvo pred nelojalnimi posegi drugih subjektov, je lahko predmet varstva industrijske lastnine (del blagovne oziroma trgovinske znamke), načela firmskega prava; - obveznosti firme , - vpisa v SR, - obvezne uporabe v pravnem prometu, - proste izbire (omejitve zakona), - stvarnosti (dejavnost) in resničnosti (status), - izključnosti – jasno razlikovanje od drugih družb, - enotnosti - uporaba skupnih sestavin povezanih družbam.  Sestavine firme Obvezne sestavine: - označba dejavnosti (napotuje na dejavnost) - označba oblike družbe Neobvezne dodatne: - fantazijski dodatki (ne smejo povzročati zmede) Nedovoljene: - če bi to bilo lahko v škodo konkurentom, - v nasprotju z zakonom, moralo, uradni znaki.  Varstvo firme civilnopravno varstvo (s tožbo): - opustitev uporabe, - izbris iz registra, - plačilo odškodnine, - objava sodbe na stroške kršitelja, javnopravno varstvo (sodišče ex offo), kazensko varstvo (zaporna kazen do 3 let).  Poslovna skrivnost pomen - ohranitev konkurenčnih prednosti, varuje se na področju: - delovnega, - civilnega, - upravnega, - kazenskega in - konkurenčnega prava, učinkuje v poslovnih razmerjih in v odnosih med družabniki oz. delničarji.  Kaj je lahko predmet poslovne skrivnosti? vse kar je plod; - znanj, - kreativnosti in - prizadevnosti delavcev, Varuje: - znanja o načinu in organiziranju dela, - o tehnologiji, - podatke o poslovnih partnerjih, - finančne podatke, …,  Kako se opredeli poslovna skrivnost? 1. pisni sklepom, seznaniti: - družbenike, delavce, člane uprave, druge osebe, 2. tudi podatki, za katere je OČITNO, da bi gospodarskemu subjektu nastala škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Varovanje: pristojni organ s pisnim sklepom določi način varovanja in odgovorno osebo, posebej varovane notranje informacije, ki jih pridobijo delničarji, člani uprave in nadzornega sveta in zaposlene osebe – insiderstvo (trgovanje z vrednostnimi papirji).  Konkurenčna prepoved družbenikom d.n.o., komplementarjem v k.d., družbenikom in poslovodjem v d.o.o., članom uprave, UO in NS d.d., prokuristom prepovedano sodelovati v enakih vlogah, kot zaposlenim ali kot s.p. s konkurenčno dejavnostjo (zadostuje abstraktna nevarnost – zgolj izdaja že pomeni kršitev). posledice kršitve: - odškodninska odg. kršitelja, - prepustitev pridobljenih koristi oškodovancu, - prepoved izvajanja dejanj, - odpoklic člana organa družbe, - izključitev iz družbe družbenika pri osebnih in d.o.o.