Zapiski o Pravu Evropske Unije PDF

PRAVO EVROPSKE UNIJE Zbirka pravnih pravil med državami članicami EU in institucijami. Temelji na pogodbah, ki so jih podpisale države članice in na sodni praksi Sodišča Evropske unije. Poleg pogodb pravo EU vključuje tudi pravne akte, ki jih sprejmejo institucije EU. Najpomembnejši akti so uredbe,...

PRAVO EVROPSKE UNIJE Zbirka pravnih pravil med državami članicami EU in institucijami. Temelji na pogodbah, ki so jih podpisale države članice in na sodni praksi Sodišča Evropske unije. Poleg pogodb pravo EU vključuje tudi pravne akte, ki jih sprejmejo institucije EU. Najpomembnejši akti so uredbe, direktive, sklepi in priporočila. To pravo temelji na Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Listini EU o temeljnih pravicah. Pravo EU je nadnacionalno pravo→ima prednost pred nacionalnim. Cilji prava EU: skupni trg svoboda gibanja oseb, blaga, storitev in kapitala varstvo človekovih pravic varstvo okolja varstvo hrane varstvo potrošnikov Leta 1951 so bile prve države članice za premog in jeklo: nemčija italija francija nizozemska luksemburg belgija NASTANEK EVROPSKE UNIJE IN NJENE ZNAČILNOSTI Glavne svoboščine: prost pretok blaga prost pretok storitev in svoboda ustanavljanja (gosp. subj.) prosto gibanje delavcev prost pretok kapitala in plač PRAVNA NARAVA EU Po teorijI je EU mednarodna organizacija a ima lastnosti ki jo od tega ločijo. Za mednarodne organ. je značilno, da nastanejo z mednarodno pogodbo tudi EU je nastala tako. Od mednarodnih organizacij se loči po ciljih in po institucionalni zgradbi in po super nacionalnosti. Značilnosti narave prava EU: institucionalna sestava, ki omogoča, da odločanje v EU oblikuje ali nanj vpliva tudi evropski skupni interes, to so interesi Unije, navedeni v ciljih izvršen prenos pristojnosti na institucije Unije, ki je obsežnejši v primerjavi z drugimi mednarodnimi organizacijami in sega daleč na področja, za katera so navadno pristojne države vzpostavitev lastnega pravnega reda, ki je neodvisen od pravnega reda držav članic MEDNARODNA ORGANIZACIJA za mednarodne organizacije -> značilno, da jih ustanovijo države z mednarodno pogodbo. Tipične mednarodne organizacije imajo ozko, specializirano področje delovanja, organizacije pa delujejo po načelu medvladnega sodelovanja FEDERACIJA Država, v kateri poleg centralne oblasti obstajajo še razmeroma samostojni centri oblasti delov države, ki se v takem primeru splošno imenujejo federalne enote, v posameznih federacijah pa so različno poimenovane (dežele, republike, kantoni). Federacija je sestavljena država, ki pa navzven nastopa kot enoten mednarodni subjekt, torej kot ena država KONFEDERACIJA Državna zveza dveh ali več suverenih držav, ki nastane na podlagi mednarodne pogodbe. Od federacije je konfederacija je zgolj zveza držav in posamezne države še vedno lahko samostojno nastopajo kot mednarodnopravni subjekt. INSTITUCIJE EU Od drugih mednarodnih organizacij se razlikuje po tem, da lahko njene institucije sprejemajo zakonodajo, ki ima v državah članicah neposredne pravne učinke. Sedem uradnih institucij: Evropski parlament Svet EU Evropska komisija Evropski svet Sodišče Evropske unije Evropska centralna banka Računsko sodišče SVET EU Najpomembnejši zakonodajni organ EU, ki si zakonodajno moč deli z parlamentom EU. Svet sestavljajo po en predstavnik posamezne države na ministrski ravni, ki je pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade svoje države. Sestava ni fiksna saj se menjajo glede na tematiko. O splošnih vprašanjih po navadi odloča zunanji minister. Vse delo Sveta pripravlja in usklajuje Odbor stalnih predstavnikov, ki ga sestavljajo stalni predstavniki držav članic v Bruslju. Svetu in s tem celotni Uniji vsake pol leta predseduje ena država članica. → Naloge in pristojnosti Sveta Skupine nalog: skupaj z Evropskim parlamentom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo sodeluje pri oblikovanju politike EU in usklajuje splošne ekonomske politike držav članic sprejema odločitve v zvezi z določitvijo in izvajanjem skupne zunanje in varnostne politike na podlagi smernic, ki jih sprejme Evropski Svet v imenu EU sklepa mednarodne pogodbe V prvi vrsti je organ z najmočnejšo zakonodajalsko močjo. → Odločanje v Svetu Svet lahko odloča z navadno večino, s kvalificirano večino in soglasjem. V sistemu glasovanja, pri katerem se zahteva soglasje imajo države članice zagotovljen veto. Svet odloča s kvalificirano večino, razen ko ustanovitvene pogodbe določajo drugače. Soglasje je potrebno predvsem za temeljne ukrepe: sprejem novih članic, razširitev prisotnosti EU. Z navadno večino pa Svet odloča predvsem o odločitvah, ki ne pomenijo neposrednega spreminjanja zakonodaje. Kvalificirana večina pri odločanju Sveta je sestavljena iz dvojne večine→za sprejetje potrebni glasovi večine držav članic (vsaj 55% držav članic) in hkrati morajo glasovi dosegati vsaj 65% prebivalstva EU. EVROPSKI PARLAMENT Parlament zastopa državljane EU. Člani (evropski poslanci) so neposredno izvoljeni predstavniki državljanov držav članic Evropske unije. Sedež je na treh lokacijah. Uradni sedež je v Strasbourgu. Ostali dve lokaciji sta Bruselj in Luksemburg. Parlament ima predsednika, ki ga izvolijo poslanci med svojimi člani. Mandat je 2,5 let. → Izvolitev poslancev Evropskega parlamenta in njegova sestava Poslance EP izvolijo državljani DČ vsake 5 let. Prebivalci izvolijo svoje nacionalne predstavnike. Število poslancev je odvisno od št. prebivalcev. Poslanci niso predstavniki države v kateri so bili izvoljeni, ampak zastopajo svoje volivce in njihove interese ter politične interese evropske politične strank. →Naloge in pristojnosti EP Nadzorne pristojnosti Lahko nadzoruje delo drugih institucij(predvsem Evropske komisije) na te načine: ○ institut ustnih in pisnih poslanih vprašanj Poslanska vprašanja so institut→vsak evropski poslanec lahko 1x na mesec ustno ali pisno zastavi vprašanje Svetu ali Komisiji. Odgovor se objavi v uradnem listu EU ○ Preiskovalne komisije Preiskovalna komisija je posebno telo EP, ki se ustanovi na zahtevo 1/4 poslancev in s katerim se preiskuje domnevne kršitve organov EU in morebitno nespoštovanje prava EU. ○ dolžnost Komisije, da Parlamentu predloži splošno letno poročilo in letni zakonodajni program Ob predložitvi zakonodajnega programa EP opravi razpravo, s čimer Komisija pokaže svoje strinjanje/nestrinjanje ○ glasovanje o nezaupnici Evropski komisiji Je najmočnejše nadzorno orožje EP. Če EP z delovanjem Komisije ni zadovoljno lahko sproži postopek glasovanja o nezaupnici Komisiji in Komisijo prisili k odstopu. Za izglasovanje mora glasovati 2/3 na seji navzočih poslancev EP, ki morajo hkrati imeti vsaj absolutno večino vseh poslancev EP. Če je nezaupnica izglasovana mora odstopiti cela Komisija. ○ evropski varuh človekovih pravic Naloga varuha je, da sprejema pritožbe in peticije državljanov Unije, ki se nanašajo na delo institucij in teles EU ter da opravi preiskavo. Zakonodajna pristojnost Z Lizbonsko pogodbo je bilo določeno, da če s pogodbo ni določeno drugače, velja pri sprejemanju uredb in direktiv redni zakonodajni postopek, pri katerem na podlagi Komisije o sprejemu sekundarnega pravnega akta EU skupaj odločita Svet( kvalificirana dvojna večina) in Evropski parlament. Evropski parlament v okvirju rednega zakonodajnega posla enakopraven Svetu. Sprejemanje zakonodaje je mešanica sodelovanja Komisije, Svetom in EP. Predlagatelj je Komisija. EVROPSKA KOMISIJA Je izvršilni organ EU. Imenujejo ga “motor in srce” EU in “pes čuvaj” ustanovitvenih pogodb. Njena naloga je spodbujati splošni interes EU, komisarji ne zastopajo interesov posameznih držav ampak interese EU. Sestavljena iz 27 resorjev, vključno s predsednikom komisije. Komisarji so imenovani za 5 let z možnostjo ponovnega imenovanja →Imenovanje predsednika Komisije in njenih članov Evropski svet s kvalificirano večino predlaga osebo, ki jo namerava izbrati za predsednika Komisije. O predlogu odloča EP. Po potrditvi predloga s strani EP Evropski svet s kvalificirano večino in medsebojnim soglasju s kandidatom za mesto predsednika sprejme seznam drugih oseb (kandidati za komisarja), ki jih namerava izbrati za člane Komisije. Predsednika in ostale člane mora kot celoto z glasovanjem potrditi še EP. Po potrditvi komisije v EP Komisijo s kvalificirano večino imenuje Evropski svet. → Vloga predsednika Komisije in posameznih komisarjev Komisija odloča z večino glasov, vodi jo predsednik. Odloča o notranji organizaciji in zagotavlja da je delovanje dosledno. Predsednik dodeli naloge znotraj Komisije, od posameznih članov lahko zahteva odstop → Organiziranost Komisije Sestavljena je iz posameznih resorjev, resorje sestavljajo generalni direktorji. → Naloge Komisije Lahko delimo na pristojnosti znotraj zakonodajnega procesa in znotraj izvršilne funkcije —>Zakonodajna pristojnost V postopku sprejemanja sekundarne zakonodaje EU ima Komisija izključno pravico in dolžnost zakonodaje oziroma zakonodajno iniciativo. Zato komisijo imenujejo motor integracije. Na področju kmetijstva in konkurence ima Komisija na podlagi prenesenih zakonodajnih pristojnosti Sveta pristojnost spreminjanja sekundarnih pravnih aktov unije —>Izvršilna in administrativna vloga Komisija bedi nad izvajanjem skupnih politik Unije. Skupaj z nacionalnimi organi skrbi za implementacijo unijskega prava v nacionalne rede in spoštovanje neposredno učinkujočega prava EU. Komisija upravlja poračun in vodi številne sklade. Komisija je pristojna za pogajanja na mednarodnem področju, saj Svet navadno pooblasti Komisijo za pogajanja s tretjo državo —>Komisija kot varuh pogodb Pomembna naloga Komisije je zagotavljati, da se zakonodaja EU spoštuje in pravilno uporablja. EVROPSKI SVET Je najvišje politično telo EU, ki je z Lizbonsko pogodbo postal tudi institucija. Sestavljajo ga predsedniki držav ali predsedniki vlad DČ ter predsedniki Komisije. Ima predsednika, ki ima mandat 2,5 let. V primerjavi s Svetom Evrope svet ne sprejema zakonov, temveč sprejema politične odločitve. Sestane se 4x letno na sklic predsednika Evropskega sveta. SODIŠČE EU Sestavljen je iz Sodišča in Splošnega sodišča, sodelujeta v sklopu EU. Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake DČ, Splošno sodišče sestavljata dva sodnika iz vsake DČ. Pri Sodišču pomaga tudi 11 pravobranilcev. Njihova naloga je podati sklepne predloge o zadevah, predložene sodišču. Naloga Sodišča EU je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodbe o EU in Pogodbe in delovanju EU. EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE Njena vloga je zelo pomembna nacionalnim računskim sodiščem. Sestavlja ga po en član iz vsake DČ. Člane zbirajo med osebami, ki delujejo ali so delovale v okvirju zunanjih revizijskih organov ali pa so posebej usposobljeni. Mandat traja 6 let, lahko so še enkrat. Naloge opravljajo v interesu EU Nima sodnih pristojnosti, zato poročila in mnenja niso pravno zavezujoča. EVROPSKA CENTRALNA BANKA Temeljna naloga je upravljanje evra, izvajanje in oblikovanje monetarne politike EU. Deluje povsem neodvisno. Najvišji organ banke je svet guvernerjev, ki ga sestavljajo 6 članov izvršilnega odbora in guvernerji vseh 20 centralnih bank evrskega območja. Predseduje predsednik ECB. Vloga ECB je v skupnem sistemu zelo velika. m VIRI PRAVA EVROPSKE UNIJE Tvorijo jih primarni in sekundarni pravni viri, poznamo še dopolnitvene, med katerimi so najpomembnejše sodbe Sodišča EU. Primarni pravni akti Primarni so po naravi mednarodnega pomena, ki jih sprejemajo DČ.Temeljna značilnost pogodb, tudi mednarodnih je da zavezujejo le stranki. To pomeni, da morajo biti pogodbe sklenjene soglasno. Med primarne pravne vire prištevamo tudi splošna pravna načela, ki so skupna pravnim redom DČ. Primarni pravni akti so pogodbe, ki jih sklenejo države. Pogodba o ustanovitvi EU Pogodba o delovanju EU pristopne pogodbe k EU pogodbe med EU in tretjimi državami Sekundarni pravni akti Ne sprejemajo jih vse DČ, ampak organi, ki so bili ustanovljeni na podlagi primarnih. uredba direktiva sklepi mnenja in poročila Primarni pravni viri Med primarne pravne akte EU štejemo vse pravne vire, ki jih kot mednarodne pogodbe med seboj sklepajo DČ in mednarodne pogodbe, ki jih EU sklepa s tretjimi državami. Ustanovitvene pogodbe sprejmejo predstavniki DČ. Za veljavnost te pogodbe jo morajo ratificirati še ostale DČ. Sekundarni pravni viri So izvedeni pravni viri, ki jih organi EU sprejemajo na podlagi pooblastil in po postopku, kot jih določajo ustanovitvene pogodbe. DČ sodelujejo preko predstavnikov v institucijah. →Uredba So splošno uporabne, v celoti obvezujoče ter se uporabljajo neposredno v DČ. Po funkciji so podobne zakonu. Je abstraktni in splošni pravni akt. Je sredstvo za poenotenje zaradi svoje neposrednosti. Sprejete uredbe se objavijo v Uradnem listu EU. Začne veljati 20. dan po objavi, če ni določeno drugače. DČ sprejetih in objavljenih uredb ne prenašajo v notranji pravni red, ampak z dnevom uveljavitve uredba avtomatično velja v vseh DČ. Pravice in dolžnosti lahko dobijo države, posamezniki in pravne osebe. Uredbo bi lahko označili kot zakon na ravni Unije. Največ uredb je sprejetih na področju kmetijstva, zunanja trgovina in konkurenčno pravo. →Direktiva Zavezuje vsako DČ na katero je naslovljena, glede cilja, vsaka DČ lahko izbere svojo metodo za doseganje cilja. Direktiva se od uredbe razlikuje v dveh točkah. 1. Direktiva ni nujno zavezujoča za vse DČ, 2. zavezujoča je samo glede rezultata, uredba je v celoti zavezujoča. DČ morajo direktivo prenesti v svoj nacionalni pravni red, ne postane samodejno. Morajo biti objavljene v Uradnem listu EU in začnejo veljati 20. dan, če ni določeno drugače. →Sklep Je individualni pravni akt→ nima splošne veljavnosti, ampak je naslovljen na posamezni subjekt ali na nekaj posameznih subjektov. Lahko je naslovljen tudi na DČ kot na posamezne pravne ali fizične osebe. Za subjekt je zavezujoč. Namen sklepa je da organ EU naslovniku da obveznost ali pravico in da pojasni razloge za to odločitev. →Priporočila in mnenja So sekundarni pravni akti, čeprav niso zavezujoči. Spadata med mehko pravo. Namen je izoblikovanje politike na določenem področju, ki ga ureja EU. RAZMERJE MED PRAVNIM REDOM EU IN PRAVNIM REDOM DČ Avtonomnost prava EU Načelo avtonomnosti→pravo EU nastaja, velja, se razlaga in uporablja izključno v skladu s pravili prava EU. Pravo EU je samostojno in se razvija neodvisno od pravnih sistemov drugih DČ. Načelo primarnosti prava EU Pomeni, da pravna pravila, sprejeta na ravni EU, prevladajo nad pravili notranjega pravnega reda DČ. Neposredna uporabnost → Neposredna uporabnost ustanovitvenih pogodb Po naravi so mednarodne pogodbe in ustanavljajo obveznosti le za podpisnice. Sodišče EU je postavilo merilo, ki določa, da se določbe ustanovitvenih pogodb neposredno uporabljajo, če so jasne, popolne in dovolj konkretne. S tem so vzpostavili nov pravni red Unije, katerega pravna pravila, če so dovolj jasna, popolna in konkretna neposredno zavezujejo DČ in njene državljane. → Pomen neposredne uporabnosti ustanovitvenih pogodb Razlika med neposredno uporabnimi normami in temi, ki to niso je da neposredno uporabne norme neposredno ustanovijo pravice in obveznosti za posameznike, med tem ko norme, ki tega nimajo neposredno ne ustanavljajo pravic in obveznosti in se posamezniki nanje v nacionalnem sodišču ne morejo sklicevati. Te ki niso neposredno uporabne zahtevajo dodatno normiranje: uredbe, direktive. → Neposrednost uporabnosti sekundarne zakonodaje Uredba Uredba velja za DČ in njene prebivalce od veljavnosti naprej. Uredbe neposredno prehajajo v pravni red nacionalne države. V skladu z načelom primarnosti so uredbe celo nad ustavo in zakonodajo nacionalne države. Direktive So zavezujoče glede cilja, zakonodajalcu prepušča metode in sredstva za določanje cilja. Iz določb ne izhaja, da bi bile lahko direktive neposredno uporabne. Neposredno so uporabljene če: ○ gre za pravno razmerje med posameznikom (pravno osebo) in državo ○ rok za implementacijo je potekel ○ pravila iz direktive so jasna, konkretna Ne glede na te pogoje je direktiva neposredno uporabna tudi v primeru, da njena vsebina konkretizira splošna načela prava EU. Sklep Je individualni pravni akt in je za naslovljenca popolnoma zavezujoč in neposredno uporabljiv. Načelo subsidiarnosti Ureja razmerje med pristojnostmi EU in DČ. DČ so z ustanovitvenimi pogodbami določile pristojnosti Unije. To pomeni da Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih z pogodbami nanjo prenesle DČ za uresničevanje ciljev določenih v pogodbah. Izključene pristojnosti Na področju carinske unije, skupne trgovinske politike in konkurence ima EU izključno pristojnost→ DČ ne smejo sprejemati zavezujočih pravnih pravil iz teh pristojnosti. Deljenje pristojnosti Na področjih na katerih ima Unija po ustan. pogodbah deljeno pristojnost z DČ, lahko pravno zavezujoče akte sprejemamo tako Unija kot DČ. Podporni, koordinacijski ali dopolnilni ukrepi Na področju kulture, turizma, izobraževanja itd. lahko EU samo podpre ukrepe DČ (npr. fin podpora), ne more pa sprejemati zavezujočih splošnih pravnih aktov. Izključnost pristojnost DČ DČ so obdržala nekatera pravna področja v svoji izključni pristojnosti: dedno in družinsko pravo, kazensko pravo. OSNOVE SKUPNEGA TRGA EU EU je nastala z namenom vzpostavitve trajnega miru. Za doseganje tega cilja je bil vzpostavljen skupni trg s štirimi glavnimi svoboščinami. Prost pretok blaga Namen je zagotovitev svobodnega kroženja blaga znotraj EU. Blago lahko prosto prehaja čez meje brez carine. EU ima izključne pristojnosti pri urejanju carin s tretjimi državami. Pri procesu vzpostavitve so DČ poskušale z uvedbo različnih ovir diskriminirale blago drugih DČ Tipične ovire: ○ carine in dajatve z enakim učinkom kot carine ○ diskriminatorno obravnavanje uvoženega blaga pri notranji obdavčitvi ○ količinske omejitve Omogoča tudi prost pretok storitev znotraj EU. Prosto gibanje oseb Omogoča prosto gibanje oseb tudi osebam, ki niso ekonomsko dejavne. Delavci imajo pravico delati v drugi državi. Prosto gibanje kapitala Skupni trg omogoča prost pretok kapitala med DČ. Podjetja lahko svobodno vlagajo, prenašajo in umikajo kapital na območju EU. Ključna pri vzdrževanju enotnega evropskega denarnega trga in pri delovanju evropskega območja.