Pravni red EU in razmerje do DČ PDF

PRAVO DRUŽB IN POSLOVNO PRAVO Nastanek in razvoj ES in EU Načela prava EU Pravni viri EU Razmerje med pravnim redom EU in pravnimi redi držav članic EU Institucije EU in njihove pristojnosti Prof. dr. Branko KORŽE Članstvo EU v carinski uniji po izstopu Velike Britanije  PRAVNI VIRI...

PRAVO DRUŽB IN POSLOVNO PRAVO Nastanek in razvoj ES in EU Načela prava EU Pravni viri EU Razmerje med pravnim redom EU in pravnimi redi držav članic EU Institucije EU in njihove pristojnosti Prof. dr. Branko KORŽE Članstvo EU v carinski uniji po izstopu Velike Britanije  PRAVNI VIRI PRAVA EVROPSKE UNIJE ustanovitev evropskih skupnosti in današnja EU, inštitucije EU, vrste in hierarhija pravnih aktov, interpretacija prava EU, oris varstva konkurence v EU (PES) in v pravnih redih držav članic. Simbolična predstavitev ES - EU  Zgodovinsko ozadje ES politični in ekonomski liberalizem 19. stoletja povzroči velika družbena nasprotja; skrb držav za varstvo nacionalnih interesov se poveča – uvedba uvoznih carin je omejila mednarodno trgovino; imperializem spodbudil gospodarska trenja in politično zmedo - prva svetovna vojna - mobilizacija vseh proizvodnih sredstev; nove motnje v trgovini – ki so jih povzročile nove oblike državnega intervencionalizma: popolni nadzor nad zunanjo trgovino in finančnimi transakcijami (carine, kvote, devalvacija nacionalne valute, …), razvije se ideja o kolektivizmu (komunizem, fašizem, nacizem..), razmere eskalirajo v svetovni gospodarski krizi (1929 – 1933) – država naj skrbi za pomoč pomoči potrebnim – z intervencijami naj zagotovi večjo družbeno dobrobit; J. M. Keynes s skupkom teorij utemeljil nujne posege države v gospodarsko dogajanje – fiskalna politika, dohodki, investicije, tečaji,…. aktivna ekonomska politika – na makroekonomski ravni!  Ideja nadnacionalnega povezovanja spoznanje - gospodarskih kriz ni mogoče obvladovati zgolj na nacionalni ravni - spodbudi povezovanje držav (n.pr. 1931 Commowealth); ZDA 1947 spodbudijo ustanovitev Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) in sprejem Splošnega trgovinskega in carinskega sporazuma (GATT - General Agreement on Tariffs and Trade 1947) – klavzula največjih ugodnosti; Marshallov načrt (ZDA) za obnovo Evrope: - Jacob Viner razvije idejo o carinski uniji, - Jean Monnet razvije zasnovo ureditve konkurence!!! Jacob Viner Jean Monneonn888 - 1979 Jean Monnet 1888 - 1979  Razmere po II. svetovni vojni v Evropi zahodnoevropske države - velik javni dolg, inflacija, zlom mednarodne trgovine, plačilna nesposobnost; ZDA in Kanada – gospodarska “eksplozija”, Konferenca v Bretton Woods – Harrx Dexter White in John Maynard Keynes – postavita temelj novemu monetarnemu sistemu: - ustanovitev Mednarodnega monetarnega fonda in - Mednarodne banke za obnovo in razvoj + WTO in GATT; Marshallov načrt – program za obnovo Evrope - predhodnica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD);  ZDA in povezave v Evropi ZDA donirale Evropi 13 milijard $ (integracije), 1946 nastane zveza Benelux (B, Lux, NL); 1950 ESPJ (Francija, Italija, Nemčija, Benelux); 1949 je bila sprejeta EKČP; spoznanja Keynes - ovih teorij in sprejetje EKČP - podlaga za nastanek modela tržno socialne države, Ludvig Erhard - država je odg. za politično, ekonomsko in socialno stabilnost: - makroekonomska politika, - skrb za dostopnost do javnih storitev, zdravstvo, šolstvo, - progresivna obdavčitev dohodkov, socialni transferji,. …. ; 1956 ESAE in EGS (odprava trgovinskih ovir, prost pretok blaga, kapitala in dela, usklajevanje ekonomskih politik),  Država dobi novo vlogo naloga države je, da med ekonomskimi in družbenimi funkcijami produkcije dobrin vzpostavi tako razmerje, ki bo zagotovilo: - ekonomsko učinkovitost in - socialni mir ter - nadzor nad konkurenco na trgu na temeljih človekovih pravic in svoboščin!  EVROPSKA UNIJA TEMELJI NA: opska skupnost za premog in jeklo Evropska atomski skupnosti ila 1951 v Parizu 25. marca 1957 v Rimu Evropski gospodarski skupnosti 25. marca 1957 v Rimu  Teoretične opredelitve ES (EU) 1. mednarodne organizacije; 2. federacija- državnopravne teorije; 3. skupnost sui generis - funkcionalne in integracijske teorije - temeljijo na dinamičnih in evolutivnih prvinah, 4. pravna skupnost z avtonomnim pravnim redom - normativne teor.  Acquis communautaire – pravni red EU! pravni red EU se je pravno in dejansko oblikoval od ustanovitve ES - institucije EU in države članice ga priznavajo kot zavezujoča pravila; zavezujoče pravila se oblikujejo tudi s sodno prakso sodišča ES! acquis communautaire: je celota pravil, pogodb, uredb, direktiv, političnih načel, deklaracij, resolucij, sodnih odločb, stališč, mnenj, ciljev in ravnanj, ki so pravno zavezujoča ali pa tudi ne!  Primarni viri prava EU (konsenz) Pogodba o ustanovitvi ES za premog in jeklo - 1951 (2001 prenehala veljati!); Pogodba o ustanovitvi EGS - 1957 – (sestavni del Protokol o statutu Sodišča EGS, Protokol o statutu Evropske investicijske banke); Pogodba o ustanovitvi ES za atomsko energijo (EURATOM), Rim 1957; Enotni Evropski akt iz leta 1986 (EEA); Pogodba o ustanovitvi EU iz leta 1992 (Maastricht); Amsterdamska pogodba iz leta 1997; Pogodba iz Nice iz leta 2001; Lizbonska pogodba (stopila v veljavo 1.12.2009)!  EEA 1986 – po “beli knjigi” Jacquesa Dolorsa PROGRAM vzpostavitve enotnega trga : - razširitvi sistema glasovanja s kvalificirano večino Sveta ministrov; - razširitvi pristojnosti Evropskega parlamenta; - uresničitev enotnega trga - cilj združevanja do leta 1992; - Sodišča prve stopnje - podpora Sodišču ES; - postopek – “co-operation procedure”; - povečanje vloge Evropskega parlamenta (veto na pridruževanje novih članic!); - razširitev pristojnosti na socialno politiko, na ekonomsko in socialno kohezijo, - raziskave, tehnološki razvoj in okoljevarstvena politika,  Maastrichtska Pogodba o EU 1992 razširila večinsko glasovanje in pristojnosti Evropskega parlamenta, pravne podlage za skupne ekonomske (gospodarske) politike (I. steber); institucionalne strukture skupne zunanje in varnostne politike (II. steber); sodelovanje DČ - pravosodje in notranje zadeve (III. steber); zasnova monetarne unije; preimenovanje v Pogodbo o ustanovitvi EU; načela subsidiarnosti, …  Maastrichtska Pogodba o EU 1992 nova področja pristojnosti (izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladina, kultura, zdravje, varstvo potrošnikov; socialna kohezija, raziskave in tehnološki razvoj, okolje, razvojno sodelovanje), koncept evropskega državljanstva, revizija prihodkov in odhodkov EU po Računskem sodišču;  Amsterdamska (konsulidacijske) 1997 carinsko sodelovanje; socialno varstvo; trajnostna in neinflatorna rast; visoka konkurenčnost in konvergenca z ekonomskimi učinki; varstvo okolja; gospodarski razvoj - visoka stopnja trajnostne in uravnotežene zaposlenosti;  Cilji ES oziroma EU primarni cilj ES ob ustanovitvi - ekonomska integracija – skupni trg (+ posamezni politični vidiki): programski načrt za svoboden pretok blaga, oseb, storitev in kapitala; današnja EU presega ekonomske cilje (monetarna unija); ŠTIRI SVOBOŠČINE: 1. prosti pretok blaga (carinska unija), izjeme utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo: z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, - varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali - z varstvom industrijske in poslovne lastnine, 2. storitve gospodarske narave – storitve, ki se opravljajo odplačno (ne v nasprotju z ustavnimi načeli, s prisilnimi predpisi, moralo): nediskriminatorno in nearbitrarno za  Cilji ES oziroma EU 3. prosto gibanje delavcev - pridobitev dela pod enakimi pogoji v drugi DČ, svobodno gibanje državljanov v katerekoli DČ po območju EU - pravico bivati in ostati tudi po prenehanju zaposlitve, zanj in za njegove družinske člane in pravica državljanov in gospodarskih subjektov s sedežem v eni DČ do svobodnega ustanavljanja gospodarskih subjektov na področju drugih DČ, 4. prosti pretok kapitala in finančnih storitev - prepoved omejitev med DČ, ter med DČ in tretjimi državami, ne posega v pravico držav članic na področju urejanja davčnih obveznosti, uveljavlja se postopoma (dolgo močne ovire DČ) - Akcijski načrt za finančne storitve Komisije iz leta 1999 in Lamfalussijev proces !  Organi EU 1. Evropski parlament - zastopa interese državljanov DČ EU, 2. Svet EU – v njem delegati DČ zastopajo interese svojih držav (prej svet ministrov), 3. Komisija EU – zastopa interese Unije kot celote, 4. Sodišče ES, Sodišče I. st. in sodišče za uslužbence, 5. Računsko sodišče EU – vrši nadzor nad zakonitostjo porabe javnih sredstev, 6. Evropski svet, Svet Evrope – ni organ EU, medvladna organizacija za varstvo človekovih pravic (46 članic) – Strasburg Institucije EU < Evropski parlament  Evropski parlament od leta 1979 poslance EP volijo državljani DČ na neposrednih volitvah (skupno število poslancev je 751 (750 + predsednik), Slovenija ima 8 sedežev, Nemčija 96, Malta 6, Italija 76, Francija 74….) – najmanj 6, največ 96, deluje politično frakcijsko – 8 frakcij; mandat traja 5 let; deluje: - plenarne seje EP v Strasburgu, 1 - parlamentarni odbori v Bruslju, - upravne pisarne v Luxemburgu.  Pristojnosti Evropski parlament zakonodajno funkcijo izvaja parlament v sodelovanju s Svetom EU, nadzorno funkcijo (institut vprašanj, preiskovalne komisije, Komisija EU mu mora predložiti splošno letno poročilo in zakonodajni program, glasuje o zaupnici Komisije, izvoli ombudsmana), proračunsko funkcijo (nad porabo proračunskih sredstev), po Lizbonski pogodbi: - število sedežev 751, - okrepljena pristojnost in vloga EP v zakonodajnem postopku – tri fazni postopek, predpisi se sprejemajo v Evropskem parlamentu in Svetu, - enovit postopek sprejema proračuna. Svet Evropske unije  Svet EU (Conseil de l'Union européenne, Council of the EU) sestavljajo ministri držav članic; Svet EU združuje ministre s posameznih področij (zunanja politika, kmetijstvo, trgovina, notranje zadeve itd.), sprejema zakonske akte, pretežno v soodločanju z EP; z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic; odločitve sprejema s konsenzom ali kvalificirano večino, odvisno od področja dela; vsaka DČ predseduje Svetu šestih mesecev; Zaseda v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra v Luksemburgu; usmerja ga predsedstvo Sveta EU, ki se zamenja vsakih šest mesecev; zunanjo in varnostno politiko izvaja visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko.  Svet EU je skupaj s EP zakonodajno telo EU – predsedovanje DČ na 6 mesecev, ima devet sestavov; generalni sekretariat + stalni odbor + 250 področnih odborov ter delovnih skupin; iz vsake DČ en minister - odvisno od teme, ki je na dnevnem redu, pristojnosti (z navadno, kvalificirano večino in s soglasjem): - zakonodajna, - usklajuje ekonomske politike, - sklepa mednarodne sporazume, - potrjuje proračun (skupaj s Parlamentom), - usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodišči in policijami.  Kvalificirana večina od 1.11.2014 dalje - 55 % članov Sveta EU, iz 15 DČ, ki imajo 65% prebivalstva, običajen način glasovanja v Svetu je kvalificirana večina, ki se uporablja za približno 80 % zakonodaje EU, na področju zunanje in varnostne politike najmanj 72% članov Sveta, s skupno 65% prebivalcev! manjšina, ki lahko prepreči sprejem odločitve - več kot 35% prebivalstva in dodatnega člana; za navadno večino, ki se uporablja za glasovanje o nezakonodajnih aktih, so potrebni glasovi 15 od sedaj še vseh (28) držav članic.  Kvorum in večina odvisno od obravnavanega vprašanja, Svet EU odločitve sprejema: - z navadno večino (za glasuje 15 držav članic), - s kvalificirano večino (za glasuje 55 % držav članic) ali - soglasno (vsi glasujejo za). Jean-Claud Juncker in Ursula von der Leyen  Komisija EU je izvršilno telo in zakonodajni pobudnik – 1 predsednik, 7 podpredsednikov in 20 komisarjev, politično neodvisno telo – nastopa v splošnem interesu EU, o predsedniku se sporazumejo vlade na predlog Sveta EU ( v dialogu z vladami DČ in kandidatom Svet oblikuje listo kandidatov za podpredsednika in komisarje), listo potrdi Parlament, Lizbonska pogodba predvideva 2/3 komisarjev glede na število DČ – sistem rotacije!!!  Pet drugih pomembnih teles Ekonomsko socialni odbor – zastopa civilno družbo in gospodarstvo, Odbor regij- zastopa regionalne in lokalne oblasti, Evropska centralna bank – določa in vodi monetarno politiko, Evropska investicijska banka – investira v projekte, Evropski varuh pravic državljanov EU in številne specializirane agencije,…  Evropski svet (Conseil européen, European Council) sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije; je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU; odloča s konsenzom; zaseda praviloma dvakrat letno; izvoli predsednika, ki ne sme biti njegov član; imenuje visokega predstavnika EU za zunanjo zadeve in varnostno politiko, s soglasjem predlagati člane Evropske komisije; pomaga mu generalni sekretariat Evropskega sveta;  Evropski svet BISTVENA PRISTOJNOST E. SVETA: - EU daje spodbude, - splošne politične usmeritve za njen razvoj in - opredeljuje njene prednostne cilje (15. člen PEU).  Sodišče Evropskih skupnosti (Cour de justice des Communautés européennes, Court of justice of the European Communities) sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih ob soglasju vseh DČ imenujejo nacionalne vlade, izvaja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje ali DČ delujejo v skladu s predpisi EU; tolmači predpise EU - za zunanjo in varnostno politiko ni pristojno; je pristojno za poravnavo pravnih sporov med DČ, institucijami EU, podjetji in posamezniki; nekatere odločitve so lahko v prostojnosti nižjih sodišč; poleg sodišča Evropskih skupnosti v okviru EU delujejo Splošno sodišče - posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki je pristojno za reševanje sporov med EU in zaposlenimi v njenih institucijah.  Vrste in hierarhija pravnih aktov eu primarno pravo (PE, EGS, ESPJ, EAS, EEA,..) sekundarno (izvedeno) pravo tvorijo pravni akti organov EU in nacionalne zakonodaje, ki morajo biti usklajene s cilji, opredeljenimi v aktih EU. Formalni in neformalni akti EU so: - uredbe z neposredno veljavo v vseh DČ, - direktive - obvezujoče za DČ, njihov namen uzakonijo v svojih predpisih, - odločbe - obvezujejo pravne subjekte, na katere se nanašajo (neformalni vir), - priporočila in stališča z neformalno močjo.  Uredbe in direktive uredbe sprejemajo pristojni organi EU na področjih, kjer je med DČ visoko soglasje – pravila je mogoče unificirati za celotno območje (zunanja trgovina, konkurenčno pravo, …), objavijo se v Official Journal of the European Communities - vacatio legis je 20 dni; direktive niso nujno zavezujoče za vse DČ, izbira načina in metode za dosego cilja direktiv je prepuščena DČ; z njimi se določa minimalne standarde, DČ je prepuščeno, da uveljavijo strožje (n. pr. pri varstvu potrošnikov,….)  Primer Uredbe EU UREDBA (ES) št. 1370/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 71 in 89 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1), ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2), v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3), ob upoštevanju naslednjega: Člen 16 Pogodbe potrjuje položaj, ki ga imajo službe splošnega gospodarskega pomena v okviru skupnih vrednot Unije. Člen 86(2) Pogodbe določa, da podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ravnajo po pravilih iz Pogodbe, zlasti pa po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Člen 73 Pogodbe je lex specialis glede na člen 86(2). Ta člen določa pravila o nadomestilih za opravljanje javne službe v kopenskem prometu…………………….  Razmerje med pravnim redom EU in DČ – načela (SES) - načelo avtonomnosti – EU nov pravni red mednarodnega prava; - načelo primarnosti - pravo EU prevlada nad pravom DČ – EU ima na področjih, ki so jih DČ prenesle nanj lastne institucije, subjektiviteto, pravno sposobnost) – tudi nad ustavami DČ; - načelo neposredne uporabnosti prava EU – primarni akti, uredbe, toda tudi jasne, popolne in konkretne norme direktiv lahko učinkujejo neposredno; - načelo legitimnih pričakovanj – zaupanje v pravo - posamezniku jamči, da bo Sodišče EU razveljavilo akt, ki ni v skladu s pravom EU.  Postopek sprejema splošnih aktov odvisno od materije, pravo EU loči: - posvetovanje s Parlamentom (obvezno ali neobvezno) – revizija pogodb, državljanstvo, kmetijstvo, pravila konkurence, ekonomska politika…...; - privolitev (sodelovanje Komisije, Sveta in Parlamenta) – o nalogah ECB, sprememba statuta ECB, pristopi novih članic, skladi, mednarodni spori……; - soodločanje (delitev oblasti med Svetom in Parlamentom) – če nista soglasna o predlogu komisije posreduje ODBOR! – štiri temeljne pravice, notranji trg, zaposlovanje, promet,  Interpratacija prava EU 1. Splošne metode: - gramatikalna, - logična, - sistematična, - zgodovinska, - teleološka, - avtentična. 1. Načela pri interpretaciji prava EU: - načelo enotnosti (enotno pravo in enotni gospodarski prostor), - načelo svobode (svobodno gibanje oseb, blaga, storitev, kapitala, s podnačelom svobodne podjetniške pobude), - načelo enakosti - obravnava enakih primerov enako, različnih pa različno, - načelo solidarnosti (na področju kmetijstva, ob energetskih krizah, itd.), - načelo skupnega delovanja (med organi EU in državami članicami)  Podpora interpretaciji - pravni standardi kot civilizacijska pridobitev pravičnost, vestnost in poštenje morala v širšem pomenu, prepoved diskriminacije, osebna svoboda, varstvo lastnine, zakonitost upravnega delovanja, varstvo zasebnosti,….