Razporeditev, gostota in rast prebivalstva PDF

RAZPOREDITEV, GOSTOTA RAST IN SELITVE PREBIVALSTVA Gostota prebivalstva v Evropi Gostota poselitve prebivalstva v Sloveniji Gostota razporeditve prebivalstva gosto in redko poseljena območja sveta...

RAZPOREDITEV, GOSTOTA RAST IN SELITVE PREBIVALSTVA Gostota prebivalstva v Evropi Gostota poselitve prebivalstva v Sloveniji Gostota razporeditve prebivalstva gosto in redko poseljena območja sveta gostota poselitve prebivalstva po državah sveta  prebivalstvo je po svetu zelo neenakomerno poseljeno  2/3 svetovnega prebivalstva živi v:  vzhodni, južni in JV Aziji in Evropi  zgostitve prebivalstva v nižavjih ob velikih rekah  Neposeljena in redko poseljena območja na severu Amerike in Azije, v puščavah, visokogorju in Amazoniji Šenzen  od 1980 je mesto naraslo od 100 tisoč prebivalcev na 13 milijonov Pospešujejo jo:  naravnogeografski dejavniki  družbenogeografski dejavniki  agrarna kolonizacija v preteklosti  danes:  industrializacija, urbanizacija, širjenje prometa Omejujejo jo:  nekateri naravni dejavniki  reliefna višina, strmina, plazovitost, močvirnost, kraško, skalnato površje,…. Naraščanje svetovnega prebivalstva  po predvidevanjih bo leta 2050 živelo na Zemlji okoli 10 milijard ljudi.  demografska eksplozija prebivalstva  svetovni problem  Gostota prebivalstva Meri se z aritmetično gostoto naseljenosti:  število prebivalcev, ki živijo na 1 km2 regionalne enote (mesta, občina, države…)  SLO = št. prebivalcev/ površina = 2.084.000 preb./20.273 km2= 102 p/km2  v svetu so se izoblikovala izrazita območja zgoščanja ali koncentracije prebivalstva.  izoblikovala so se tudi izrazita območja redčenja prebivalstva ali depopulacije prebivalstva, kjer marsikje propada kulturna krajina.  slednje se kaže v zaraščanju obdelovalnih zemljišč, propadanju naselij…… Naravna rast prebivalstva  odvisna je od naravnega prirastka in selitvenega prirastka  Naravni prirastek:  razmerje med rodnostjo (nataliteta) in umrljivostjo (mortaliteta)  Selitveni prirastek:  razmerje med priselitvami (imigracija) in odselitvami (emigracija) n = nataliteta N = število živorojenih otrok P = skupno število prebivalstva  m = mortaliteta M = število umrlih P = skupno število prebivalstva Statistični podatki - Slovenija Naravni prirast Naravni prirast je razlika med rodnostjo in umrljivostjo. Naravni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med naravnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. (‰) Indeks rasti prebivalstva  Zgodovina preseljevanja  Selitve ali migracije so sestavni del človeškega življenja še od časov naših praprednikov, ki so se selili po savanah in stepah.  poseljene sovse celine razen Antarktike  poseljeni so tudi vsi podnebni pasovi.  s pojmom prostorska mobilnost prebivalstva označujemo sposobnost prebivalcev, da zamenjajo kraj bivanja.  Vse dokumentirane selitve lahko razdelimo v štiri časovna obdobja:  prvo obdobje je potekalo od odkritja Amerike do začetka industrijske revolucije  drugo obdobje se je začelo z odkritjem parnega stroja in je trajalo vse do I. svetovne vojne.  tretje obdobje pomeni čas med obema vojnama.  četrto obdobje selitev pa je čas po II. svetovni vojni. Oblike selitev  Emigracije - izselitve  Imigracije - priselitve  Remigracije - ponovno vračanje  razlika med številom priseljenih in številom odseljenih je migracijski saldo ali selitveni prirastek. Vzroki selitev  ekonomski  vojaški  religiozni, verski  politični  osebni  poleg gospodarskih so pomembni tudi negospodarski vzroki selitev  družinske, zdravstvene, klimatske in podobne vzroke bolj ali manj osebne narave.  tudi te selitve so lahko dokončne ali začasne.  selitve zaradi družinskih razmer (poroka ali preselitev družine)  zdravstvene selitve (različne bolezni v državi)  selitve zaradi želje po spremembi podnebja  politične selitve (nestrinjanje z uradno politiko, prošnje za politični azil)  verske selitve(preganjanje zaradi verskih prepričanj)  Ilegalni priseljenci Selitveni prirast na Slovenskem med leti 1961 in 2007  Vrste selitev Smeri selitev  glede na prostor:  emigracija, imigracija  notranje, zunanje – meddržavne,  vas, mesto (urbanizacija) čezmorske  mesto, vas (suburbanizacija)  glede na čas:  hribovska območja, nižine  stalne (izseljenci),  kras, obala  začasne (dnevne, tedenske, mesečne,  iz obrobja Slovenije, razvojna os Slovenije sezonske, zdomci (delavci na začasnem delu v tujini), beg možganov  glede na število:  posamične, skupinske  prostovoljne in prisilne selitve (begunci) Begunska kriza - 2015  Posledice selitev  priseljevanje ljudi je lahko za državo v katero se ljudje množično priseljujejo, hud socialen in družbeni problem  prihaja do mešanja kultur in večinoma slabšega življenja.  priseljenci, ki prihajajo daleč od daleč, se velikokrat znajdejo v povsem drugačnem kulturnem, etničnem, verskem ali rasnem okolju.  konflikti med avtohtonim prebivalstvom, ki je tu živelo že stoletja in priseljenci, (alohtono prebivalstvo).  pozitivne posledice:  izboljšanje starostne sestave prebivalstva  povečanje delovne storilnosti  izmenjavanje običajev, navad, izkušenj Priselitvena politika  Razvite države so zato najprivlačnejši cilj za prebivalce manj razvitih držav.  zaradi problemov, ki bi lahko zajeli priselitveno državo, so nekatere države uvedle t.i. priselitveno politiko  omejevanje priseljevanje iz nekdanjih kolonij  vračanje beguncev ali priseljencev  vračanje priseljencev v matično državo z materialno pomočjo  velike težave pri pridobivanju državljanstva.