5. Predavanje - Proizvodnja (PDF)

5. PREDAVANJE Proizvodnja  Vsebina 5.1 PRODUKCIJSKA FUNKCIJA 5.2 TRI LASTNOSTI PRODUKCIJSKE FUNKCIJE zakon o padajočem donosu krivulja enakega produkta merilo proizvodnje in donosi obsega 5.3 SKLEPNE MISLI  5.1 PRODUKCIJSKA FUNKCIJA INPUTI - delo - zeml...

5. PREDAVANJE Proizvodnja  Vsebina 5.1 PRODUKCIJSKA FUNKCIJA 5.2 TRI LASTNOSTI PRODUKCIJSKE FUNKCIJE zakon o padajočem donosu krivulja enakega produkta merilo proizvodnje in donosi obsega 5.3 SKLEPNE MISLI  5.1 PRODUKCIJSKA FUNKCIJA INPUTI - delo - zemlja Proizvodnja je dejavnost, ki ustvarja sedanjo ali - kapital bodočo korist. S sedanjo koristnostjo razumemo proizvodnjo dobrin za končno potrošnjo, z bodočo koristnostjo pa proizvodnjo dobrin za investicijsko potrošnjo. - hiša : sedanja potrošnja - bager : bodoča potrošnja Proizvodnja je proces, ki spreminja proizvodne dejavnike (inpute) v proizvode (outpute). Pri tem s proizvodnimi dejavniki v najširšem smislu besede razumemo delo, zemljo in kapital.  PRODUKCIJSKA FUNKCIJA Opisuje tehnološko zvezo med proizvodnimi dejavniki in proizvodi. Prikazuje maksimalni proizvod (Q), ki ga je možno proizvesti z določeno kombinacijo proizvodnih dejavnikov pri dani tehnologiji. Tehnologija predstavlja akumulirano znanje družbe o različnih metodah spreminjanja proizvodnih dejavnikov v proizvode. Shematski prikaz produkcijske funkcije inputi proizvodni dejavniki (zemlja, delo, kapital) outputi produkcijska funkcija proizvodi  Prikaz produkcijske funkcije z matematično enačbo Vzemimo, da imamo opravka s tehnologijo, ki zaposluje dva proizvodna dejavnika: delo (L) in kapital (K). Maksimalni proizvod (Q) zapišemo kot funkcijo teh dveh spremenljivk: tehnologija je način pretvarjanja inputov v outpute Q = f(K, L) max. možen delo kapital proizvod S Q označujemo raznovrstne proizvode, ki jih je mogoče proizvajati z različnimi količinami kapitala in dela, funkcijska zveza pa opisuje tehnologijo (proizvodne postopke), s katero se kapital in delo spreminjata v proizvode.  Prikaz produkcijske funkcije s tabelo (po Samuelsonu) A zemlja 141 enot prodkuta 6 346 490 600 692 775 846 proizvedemo z eno enoto zemlje in eno 5 316 448 548 632 705 775 enoto dela 4 282 400 490 564 632 692 3 245 346 423 490 548 600 2 200 282 346 400 448 490 1 141 200 245 282 316 346 0 1 2 3 4 5 6 L delo Enak proizvod je praviloma mogoče proizvajati z različnimi kombinacijami proizvodnih dejavnikov. iščemo kombinacijo s čim manjšimi stroški  Delitev proizvodnih dejavnikov z vidika razpoložljive količine v določenem obdobju STALNI (FIKSNI) PROIZVODNI DEJAVNIKI so tisti, ki jih v danem obdobju po količini ni mogoče spremeniti in vstopajo v proizvodnjo v enaki količini. - količina in stroški se v obdobju ne spreminjajo (npr. najemnina, če se mora lokal zaradi Covida zapreti, najemnino še vedno plačujemo) SPREMENLJIVI (VARIABILNI) DEJAVNIKI so tisti, katerih količina se v opazovanem obdobju lahko spreminja. - količina se v obdobju lahko spreminja (študente, zaposlene v lokalu pa ne rabimo več plačevati) V KRATKEM OBDOBJU SE TEHNOLOGIJA NE SPREMINJA KRATKO OBDOBJE: eden ali nekaj proizvodnih dejavnikov vstopa v proizvodnjo kot stalni dejavnik, eden ali nekaj pa je variabilnih do 1 leta DOLGO OBDOBJE: ni stalnih dejavnikov, saj je možno vsak dejavnik na novo proizvesti ali pa ga nadomestiti z drugim dejavnikom  Prikaz produkcijske funkcije s tabelo A or e. 6 346 490 600 692 775 846 5 316 448 548 632 705 775 4 282 400 490 564 632 692 dolgo obdobje 3 245 346 423 490 548 600 kratko obdobje 2 200 282 346 400 448 490 1 141 200 245 282 316 346 0 1 2 3 4 5 6 L Kako na podlagi tabele določimo kratki rok in dolgi rok? Kratek rok določimo tako, da en dejavnik fiksiramo, v našem primeru smo fiksirali delo.  Video: Hiltijev JAIBOT https://www.youtube.com/watch?v=WYf-o8c1ijc Video: Adria Mobil (poglejte si ga sami) https://www.youtube.com/w atch?v=7YwlC7NGM7Q  5.2. TRI LASTNOSTI PRODUKCIJSKE FUNKCIJE Zakon o padajočem donosu Če dodajamo enake količine spremenljivega dejavnika pri stalni količini vseh drugih proizvodnih dejavnikov, začne mejni proizvod spremenljivega tvorca po določeni točki padati.  Proizvodnja z enim spremenljivim proizvodnim dejavnikom Obseg Obseg Celotni Povprečni Mejni Mejni proizvod dela je pozitiven, dokler dodatna enota spremenljivega dejavnika poveča celotni proizvod.. Dokler je mejni proizvod pozitiven, celotni proizvod narašča. dela kapitala proizvod proizvod proizvod Ko postane mejni proizvod dela negativen, začne celotni proizvod padati. 0 5 0 - Dokler mejni proizvod dela narašča ima 20 n krivulja celotnega proizvoda konveksno 1 5 20 20 a r obliko, ker so prirastki celotnega proizvoda Razlogi: čedalje večji. 30 a - delitev dela 2 5 50 25 - pomoč š Ko začne mejni proizvod dela padati, dobi krivulja celotnega proizvoda konkavno obliko, 34 3 5 84 28 č prirastki so čedalje manjši. Krivulja ima prevoj, kjer je mejni proizvod dela maksimalen. 36 a 4 5 120 30 · 40 5 5 160 32 20 p 6 5 180 30 -5 a Razlogi: 7 5 175 25 - prenasičenost -31 d delavcev 8 5 144 18 a -54 9 5 90 10 -70 A 10 5 20 2 spremenljivi stalen  CELOTNI PROIZVOD (TP) & MEJNI PROIZVOD (MP) Krivulja CELOTNEGA PROIZVODA prikazuje obseg celotnega proizvoda pri različni količini spremenljivega proizvodnega dejavnika. TP Krivulja MEJNEGA PROIZVODA prikazuje prirastke celotnega proizvoda zaradi dodatne naložbe spremenljivega dejavnika. MP sprememba celotnega proizvoda MPL = Q/L  POVPREČNI PROIZVOD (AP) Krivulja POVPREČNEGA PROIZVODA dela (APL) prikazuje povprečne vrednosti proizvoda glede na naložbe spremenljivega dejavnika. Dokler je mejni proizvod določenega proizvodnega dejavnika večji od njegovega povprečnega proizvoda, APL= Q/L povprečni proizvod narašča. Povprečni in mejni proizvod dela sta enaka, v točki, kjer je povprečni proizvod dela maksimalen. Število proizvodov, ki jih naredi en delavec  Krivulje celotnega proizvoda, mejnega proizvoda in povprečnega proizvoda naklon premice iz izhodišča.. 1. max AP nastopa pri večjem L kot max MP naklon premice 2. MP>AP => AP narašča MP AP pada iz izhodišča je MP=AP => AP maksimum večji od naklona tangente E D C količina (Q) količina (Q) 35 170 C D 30 150 B A 130 naklon tangente 25 110 je večji od naklona premice 20 90 B iz izhodišča 70 15 50 10 30 A 5 10 0 0 E 1 2 3 4 5 6 delo (L) 1 2 3 4 5 6 delo (L) celotni proizvod mejni proizvod povprečni proizvod odvod krivulje celotnega proizvoda  TPL konveksna … MPL narašča TPL konkavna … MPL pada TPL - maksimum - MPL Naloga 1 L TP MP* AP 0 0 - - 10 100 10 10 20 100 + (20-10) * 11,5 11,5 215/20 = 10,75 = 215 30 11,33 * 30 = 340 (340-215)/10 = 11,33 12,5 * nanaša se na vmesni interval  Prikaz produkcijske funkcije s tabelo A 6 346 490 600 692 775 846 5 316 448 548 632 705 775 4 282 400 490 564 632 692 3 245 346 423 490 548 600 izokvanta 2 200 282 346 400 448 490 1 141 200 245 282 316 346 0 1 2 3 4 5 6 L @ Enak proizvod je praviloma mogoče proizvajati z različnimi kombinacijami proizvodnih dejavnikov.  IZ KRATKEGA V DOLGI ROK: KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA ali izokvanta prikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi proizvedemo enako količino proizvoda.  Krivulja enakega proizvoda Kombinacija dela in kapitala za proizvodnjo enakega proizvoda Količina dela Količina zemlje Celotni proizvod 6 1 346 3 2 346 2 3 346 1 6 346 Zemljevid krivulj enakega proizvoda zemlja (A) 6 5 4 3 548 2 490 1 vse kombinacije, ki vodijo do 346 celotnega proizvoda 346 0 1 2 3 4 5 6 delo (L)  MEJNA STOPNJA TEHNIČNE NADOMESTLJIVOSTI (MRTS) MEJNA STOPNJA TEHNIČNE NADOMESTLJIVOSTI (MRTSL) zemlje za delo je količina enot zemlje, ki jo je treba zmanjšati, če povečamo količino dela za enoto in želimo ohraniti enako proizvodnjo. sprememba v naložbi zemlje MRTSL =- = - A/L sprememba v naložbi dela  Mejna stopnja tehnične nadomestljivosti zemlja (A) 6 5 ΔA=3 4 MRTSL = 3 MRTSK = 1/3 3 ΔL=1 MRTSL = 1 ΔA=1 2 MRTSK = 1 MRTSL = 1/3 ΔL=1 ΔA=1 1 MRTSK = 3 ΔL=3 0 1 2 3 4 5 6 delo (L)  Čemu je enaka MRTS? (MPL) (L) + (MPA) (A) = 0 dodatni proizvod zaradi izguba proizvoda zaradi dodatnih naložb dela zmanjšanja uporabe zemlje (MPL)/(MPA) = - (A/ L) = MRTSL mejna produktivnost sprememba A in L S  Naloga 2 konveksne izokvante Cobb Douglasovo produkcijska funkcija je podana z naslednjo enačbo Q(L,K)=5L0,5K0,4 a) Skicirajte zemljevid izokvant za to produkcijsko funkcijo. b) Izračunate MRTSL, ko podjetje uporablja 10 enot dela in 20 enot kapitala. MRTS tudi grafično predstavite.  Rešitev Q(L,K)=5L0,5K0,4 MRTSL(L=10, K=20) 5.0..." 5. ,5. 0.5. 5.3.2 - S 2,5 = - 0,5 no Če želimo zaposliti dodatno enoto L (dela), bomo morali kapital znižati za 2,5. ·  Posebna primera produkcijske funkcije - krivulja enakega proizvoda pri popolni nadomestljivosti proizvodnih dejavnikov substituta - krivulja enakega proizvoda pri stalnem razmerju proizvodnih dejavnikov komplementa  Krivulje enakega proizvoda pri popolni nadomestljivosti proizvodnih dejavnikov kapital (K) Možne izbire: C - delo s strojem - delo z delavcem Q= a*K + b*L Mejna stopnja tehnične B nadomestljivosti je konstantna. Q1 Q2 Q3 izokvanta = krivulja enakega proizvoda 0 A delo (L)  Krivulje enakega proizvoda pri stalnem razmerju proizvodnih dejavnikov Mejna stopnja tehnične nadomestljivosti je nič ali neskončno. kapital (K) C Q3 B Q2 K1 A Q1 0 delo (L) L1  Merilo proizvodnje in donosi obsega Proporcionalno povečanje naložb vseh proizvodnih dejavnikov imenujemo POVEČANJE MERILA PROIZVODNJE. povprečni proizvodi na dolgi rok padajo  Prikaz produkcijske funkcije s tabelo (po Samuelsonu) A 6 346 490 600 692 775 846 5 316 448 548 632 705 775 4 282 400 490 564 632 692 3 245 346 423 490 548 600 2 200 282 346 400 448 490 1 141 200 245 282 316 346 0 1 2 3 4 5 6 L ↳ konstantni donosi Lastnost produkcijske funkcije, da opisuje razmerje med obsegom porabe proizvodnih dejavnikov in njihovo učinkovito izrabo, imenujemo DONOSI OBSEGA.  DONOSI OBSEGA SO LAHKO: 1. Naraščajoči donosi obsega (nadproporcinalno povečanje outputa glede na povečanja merila proizvodnje) 2. Padajoči donosi obsega (podproporcionalno povečanje outputa glede na povečanja merila proizvodnje) 3. Konstatni donosi obsega (proporcionalno povečanje outputa glede na povečanja merila proizvodnje)  DONOSI OBSEGA ČE VELJA (t>1) SO DONOSI OBSEGA Q(tL, tK) > tQ(K,L) naraščujoči Q(tL, tK) < tQ(K,L) padajoči Q(tL, tK) = tQ(K,L) konstantni Prikaz produkcijske funkcije s tabelo (po Samuelsonu) A 6 346 490 600 692 775 846 5 316 448 548 632 705 775 4 282 400 490 564 632 692 3 245 346 423 490 548 600 2 200 282 346 400 448 490 1 141 200 245 282 316 346 0 1 2 3 4 5 6 L Kakšni so donosi obsega? Q (L=2, A=3) = 346 Q (2L, 2A) = 2 * Q (L,A) Q (L=4, A=6) = 692 konstantni…povečamo za 2x vrednost  Donosi obsega (grafični prikaz) Donose obsega prikazujemo z izokvantami kapital (K) 7 padajoči 6 konstantni P 5 naraščujoči 90 4 80 A 3 70 60 2 50 40 30 1 20 10 0 0 5 10 15 20 25 30 35 delo (L)  Kaj menite? Ali je mogoče v proizvodnji imeti padajoče mejne donose in hkrati naraščajoče donose obsega? Pojasnite svoj odgovor. Lahko.  5.3. SKLEPNE MISLI 1. PRODUKCIJSKA FUNKCIJA Maksimalni proizvod, ki ga je možno proizvesti z neko kombinacijo proizvodnih dejavnikov pri dani tehnologiji En proizvodni dejavnik, več proizvodnih dejavnikov 2. ZAKON O PADAJOČEM DONOSU Veljavnost: kratek rok Definicija: pri dodajanju enake količine variabilnega dejavnika pri stalni količini vseh ostalih dejavnikov, začne mejni proizvod variabilnega dejavnika padati Zveze med celotnim proizvodom, mejnim proizvodom in povprečnim proizvodom 3. KRIVULJA ENAKEGA PROIZVODA Prikazuje vse kombinacije proizvodnih dejavnikov, s katerimi proizvedemo enako količino proizvoda MRTS Posebni primeri produkcijskih funkcij: popolna nadomestljivost proizvodnih dejavnikov; stalna razmerja proizvodnih dejavnikov 4. DONOSI OBEGA Merilo proizvodnje Padajoči, naraščajoči in konstantni donosi obsega