7. Predavanje - Cene in Optimalna Proizvodnja v Popolni Konkurenci PDF

7. POGLAVJE Cene in optimalna proizvodnja v popolni konkurenci 1  Namesto uvoda https://www.youtube.com/watch?v=aFBGsad_qE0 2  Vsebina Model popolne konkurence Funkcije celotnega, povprečnega in mejnega...

7. POGLAVJE Cene in optimalna proizvodnja v popolni konkurenci 1  Namesto uvoda https://www.youtube.com/watch?v=aFBGsad_qE0 2  Vsebina Model popolne konkurence Funkcije celotnega, povprečnega in mejnega prihodka za popolnega konkurenta Funkciji kratkoročne ponudbe popolnega konkurenta in panoge Funkciji dolgoročne ponudbe popolnega konkurenta in panoge Učinkovitost konkurenčnih trgov Sklepne misli 3  7.1 MODEL POPOLNE KONKURENCE PREDPOSTAVKE 1. Podjetja proizvajajo standardizirane proizvode. kupci ne ločijo med znamkami 2. Veliko število prodajalcev in kupcev. 3. Proizvodni dejavniki so dolgoročno popolnoma mobilni. prost vstop in izstop iz panoge 4. Podjetje in potrošniki so popolnoma informirani. potrošniki so informirani glede cene in količine, cenovna konkurenca zato pripelje do najnižjih cen podjetja zaradi informiranosti prodajo tistemu, ki največ plača 4 HOMOGENI PROIZVODI 5  7.1 MODEL POPOLNE KONKURENCE POSLEDICI iz predpostavke 1 in 2: Podjeta na oblikovanje cen nimajo vpliva (price takers). ne price makers Ko se na trgu oblikujeje cena jo jemljejo kot dano iz predpostavke 3: Dolgoročni dobiček = 0 i.e. P=AC Na dolgi rok bo cena enaka povprečnim stroškom 6  7.2 FUNKCIJE CELOTNEGA, POVPREČNEGA IN MEJNEGA PRIHODKA Krivulja povpraševanja za popolnega konkurenta in posamezno gospodarsko panogo nima vpliva na ceno vpliva na ceno Podjetje Panoga cena cena ponudba je popolnoma elastična, če se cena dvigne, količina pade če bi podjetje żelelo zvišati cene, nihče ne bi kupoval, pokrivali ne bi niti variabilnih stroškov D C d 4 padajoča funkcija cene B 100 obseg proizvodnje 100.000 količina 7  Funkcija celotnega prihodka TR= P * Q celotni prihodki naklon je enak ceni, ker se 20 cena ne spreminja 18 TR smerni koeficient je enak ceni proizvoda 16 14 12 10 8 φ 6 4 2 0 1 2 3 4 5 obseg proizvodnje 8 MR = TRn - TRn-1 = mejni prihodek = (P * Qn) - (P * Qn-1) = P (Qn - Qn-1) = P * 1 = P oziroma MR=dTR/dQ= d(P*Q)/dQ=P*dQ/dQ=P AR = TR/Q = P * Q/Q = P povprečni prihodek 9 Krivulja mejnega in povprečnega prihodka P = AR, velja vedno (za vsako podjetje) P = MR, velja le za popolno-konkurenčno podjetje cena krivulja povpraševanja je popolnoma elastična P = MR = AR 0 1 2 3 4 5 obseg proizvodnje 10  7.3. FUNKCIJI KRATKOROČNE PONUDBE POPOLNEGA KONKURENTA IN KRATKOROČNE PONUDBE PANOGE Potrebni pogoji za kratkoročno doseganje optimalnega položaja popolnega konkurenta Ker na ceno nimamo vpliva, lahko spreminjamo količino. To storimo na tri načine: - podatki - grafično - analitično 11  Kratkoročni prihodek in stroški podjetja KDAJ JE DOBIČEK NAJVEČJI? med Q=10 in Q=11 Kaj tu velja? MR = MC Q P TR TC Π MC MR (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) 0 69 0 100 -100 64 69 1 69 69 164 -95 54 69 2 69 138 218 -80 46 69 3 69 207 264 -57 40 69 4 69 276 304 -28 36 69 5 69 345 340 5 34 69 6 69 414 374 40 - 35 69 7 69 483 409 74 39 69 8 69 552 448 104 46 69 9 69 621 494 127 56 69 10 69 690 550 140 69 69 11 69 759 619 140 86 69 12 69 828 705 123 115 69 13 69 897 820 77 povečevanje ni več smiselno, ker je MC > MR Inkrementalna analiza je postopek, kako pridemo do ravnotežja v popolni konkurenci : MR = MC. 12  Največji kratkoročni dobiček podjetja MC je enak naklonu tangente na TC, MR pa je enak naklonu tangente na TR. Maksimum doseže tam kjer je razlika med TR in TC največja. prihodki, stroški dobiček maksimum 150 Naklon TR je enak spremembi prihodka zaradi spremembe količine. TR A TC 100 B Π 600 50 300 0 0 5 10 11 obseg 10 11 proizvodnje obseg -50 proizvodnje 13  Analitična izpeljava doseganja optimalnega položaja  = TR – TC Maximizacija dobička oziroma minimizacija izgube d/dQ = (dTR/dQ) - (dTC/dQ) = 0 MR = MC (velja vedno) velja za kogarkoli ki minimizira stroške oz. maksimira dobiček P = MC (velja le v popolni-konkurenci) potrebni pogoj za kratkoročno doseganje ravnotežni pogoj popolne konkurence pptimalnega polożaja popolnega konkurenta 14 Podjetje, ki želi doseči maksimalni dobiček ali pa minimalno izgubo, mora zadovoljiti ta pogoj. Če ga ne izpolni, dobiček ni največji in morebitna izguba ni najmanjša. Vsak drug obseg proizvodnje bi zmanjšal dobiček ali povečal izgubo. Zato ta pogoj imenujemo tudi POTREBNI POGOJ za doseganje optimalega položaja popolnega konkurenta. 15 ZADOSTNI POGOJ za doseganje optimalnega položaja popolnega konkurenta v kratkem roku pa je: P  AVCmin Zakaj? če je cena večja večja kot povprečni variabilni stroški, bo podjetje pokrivalo na kratek rok vsaj variabilne stroške, če to ne velja, podjetje ne bo pokrivalo niti variabilnih stroškov in je bolje da neha proizvajati, pokrivati bo moglo samo fiksne stroške. Dokler tržna cena ne pade pod raven minimalnih povprečnihcspremenljivih stroškov, je za podjetje smiselno proizvajati, čeprav ima izgubo. Ko je tržna cena enaka minimalnim povprečnim stroškom je podjetje indiferentno ali naj proizvaja ali ne. Dosežena izguba je ravno enaka izgubi, ki bi jo podjetje imelo, če bi ustavilo proizvodnjo. 16  Konkurenčno podjetje ustvarja dobiček (P>ATCmin) TR = 0Q0CD TR = P * Q TC = 0Q0AB TC = AVC * Q  = ABCD S cena cena MC ATC P = MC AVC C R D B P A D 0 0 Q0 obseg proizvodnje količina 17  Podjetje ne proizvaja niti z dobičkom niti z izgubo (TOČKA PRELOMA) TR = 0Q0BA Kje se nahaja točka preloma? Točka preloma se nahaja v AVC minimum. TC = 0Q0BA Točka, kjer podjetje nima več izgube.  = 0 TR = TC … P*Q = ATC*Q … P = ATC S MC cena cena ATC AVC potreben pogoj = zadostni pogoj A B R P D 0 0 Q0 obseg proizvodnje količina 18  Podjetje dosega minimalno izgubo (AVCmin < P < ATCmin) TR = 0Q0CD VC= 0Q0FE  = - ABCD TC = 0Q0BA FC = ABEF MC S cena cena ATC AVC B A R D C E P F točka indiferentnosti D 0 0 Q0 obseg proizvodnje količina Točka indifenrentnosti … podjetju je vseeno ali proizvaja ali ne. 19 Če želi podjetje kratkoročno proizvesti optimalni obseg proizvodnje, mora poleg potrebnega pogoja (P=MC) izpolniti še zadostni pogoj PAVCmin. Kratkoročno poslovanje je ekonomsko upravičeno samo, če podjetje pokriva vsaj spremenljive stroške. Izguba > stalni stroški => za podjetje je smotrneje, da obrat zapre. 20  Krivulja kratkoročne ponudbe konkurenčnega podjetja S podjetja = MC, če je P ≥ AVCmin 0 , če je P < AVCmin cena MC krivulja ponudbe podjetja P2 ATC AVC P1 P=AVCmin · izguba je večja kot stalni točka indiferentnosti - začnemo poslovati stroški, Q = 0 Q1 Q2 obseg proizvodnje 22 Krivulja kratkoročne ponudbe panoge S panoge = ∑ S podjeta cena skupna krivulja ponudbe MC1 MC2 MC3 S podjetij P2 P1 P3 2 4 5 7 8 10 15 21 količina 23  NALOGA Popolnokonkurenčno podjetje »Ski« proizvaja smuči, katere prodaja po ceni 360 EUR. Funkcija njihovih povprečnih variabilnih stroškov je enaka 𝐴𝑉𝐶 = 3𝑄. Fiksni stroški podjetja so enaki 1.800 EUR. a) Izračunajte ravnotežno količino ter dobiček podjetja in ju prikažite v ustreznem grafu. b) Določite krivuljo ponudbe podjetja in jo grafično prikažite. 24  Rešitev P=360 P = MC potrebni pogoj P = MC DOBIČEK = TR - TC = P*Q - (VC+FC) FC =1800 VC = AVC * Q = 3 * Q ^ 2 360 = 6Q DOBIČEK = 360 * 6 - (3 * 60^2 + 1800) MC = dVC / dQ = 6 Q Q = 60 DOBIČEK = 9000 > 0 zadostni pogoj AVC=3Q PODJETJE c MC = 6Q c PANOGA S e e n n AVC = 3Q a P = 360 a D količina količina 25  Ali razumemo izpeljavo krivulje kratkoročne ponudbe popolnega konkurenta ? Podjetje ima funkcijo ponudbe S (P) = 4P. Stalni stroški proizvodnje so 100 denarnih enot. Za koliko se spremeni dobiček, če se cena poveča z 10 na 20 denarnih enot? 26  Rešitev S: Q=4P FC =100 P1=10, P2=20 P2 =MC AVC in Managor Spodjeto od Spodjito: a yp = c = P 0 = MC = Pr duc MC = da Va (Mcda = 02 = Fa = 100 Pn 10 =>0 4.10 48 = = = P = AVOmin An = TRi - Tan Pr.O= - (FC + Vc) An 10.40 = - [100 + 82) 100 = A2 = 1600 - 100 - 6400 700 = M Tc = - 411 600 = vx Pc 20 = = ac 4.20 = = 80 27  7.4. FUNKCIJA DOLGOROČNE PONUDBE PODJETJA IN PANOGE Dolgoročno lahko podjetje spreminja vse proizvodne dejavnike, skupaj z velikostjo proizvodnega obrata ( možen celo izstop iz panoge ali vstop v panogo). Na konkurenčnem trgu sta vstop podjetij v panogo in izstop podjetij iz nje popolnoma prosta. Ni naravnih ali umetnih ovir (zakonodaja). 28  Krivulja dolgoročne ponudbe podjetja cena Na dolgi rok je ravnotežje v MR = MC = P, če v panogo vstopajo nova podjetja, se cena niža. LMC LAC SMC SAC A E 40 P=MR C B G 30 Q1 Q3 Q2 obseg proizvodnje 29 Eden izmed oportunitetnih stroškov je tudi strošek kapitala, torej donos na vloženi kapital, ki bi ga lastnik kapitala dobil, če bi kapital vložil v kakšno drugo dejavnost. Če podjetje dolgoročno doseže pozitivni ekonomski dobiček, to pomeni, da pokriva vse eksplicitne in implicitne stroške (tudi oportunitetne stroške kapitala) in ima poleg tega še presežek. 30  Dolgoročno konkurenčno ravnotežje podjetja dolgoročno ravnotežje Π=0 →P=LAC ter Max Π: P=LMC P=LAC=LMC→P=LACmin LMC S1 cena cena LAC P1 S3 A P2 S2 D 0 0 Q0 obseg proizvodnje Q1 Q2 količina 31 Podjetje, ki ne doseže niti dobička niti izgube (pravimo, da gre za NIČELNO TOČKO DOBIČKA), pa realizira povprečni donos na kapital, ki je enak oportunitetnim stroškom kapitala. Zato pri tem donosu na kapital ne izstopi iz panoge, čeprav si seveda želi doseči pozitivni ekonomski dobiček. 32 Zakaj podjetja sploh vstopajo v panogo in izstopajo iz nje, če vedo, da bo rezultat njihovega delovanja ničelna stopnja dobička? ✓ Možnost kratkoročnih dobičkov 33  Dolgoročno ravnotežje podjetja v popolni konkurenci se oblikuje kot rezultat treh okoliščin 1. Vsa podjetja v panogi skušajo doseči največji dobiček. 2. Nobeno podjetje ne želi niti vstopiti v panogo niti izstopiti iz nje, ker vsa podjetja v panogi dosegajo ničelno stopnjo dobička. 3. Dosežena tržna cena izenačuje obseg ponudbe, ki ga ponudniki pri tej ceni želijo ponuditi, z obsegom povpraševanja, po katerem potrošniki povprašujejo pri tej ceni. 34  Funkcija dolgoročne ponudbe panoge v popolni konkurenci Funkcijo kratkoročne ponudbe panoge smo dobili s seštevanjem krivulj ponudbe posameznih proizvajalcev. Krivulje dolgoročne ponudbe v panogi ne moremo dobiti tako, saj se število podjetij v panogi dolgoročno nenehno spreminja. Pri analizi funkcije dolgoročne ponudbe je treba torej upoštevati vstopanje novih podjetij v panogo in izstopanje podjetij iz panoge. 35  Dolgoročna krivulja ponudbe panoge s konstantnimi stroški MC cena cena AC S1 S2 P2 C A B P1 SL D1 D2 0 obseg 0 Q1 Q2 Q1 Q2 količina proizvodnje 36  Značilnosti SL (konstantni stroški) 1) Popolnoma elastična krivulja ponudbe panoge pomeni, da se stroški za proizvodnjo dodatne enote proizvoda dolgoročno ne spreminjajo. 2) Funkcija ponudbe je v vsaki točki enaka ceni proizvoda, ta pa dolgoročnim minimalnim povprečnim stroškom podjetij v panogi. 3) Vsak morebitni obseg proizvodnje je mogoče proizvajati z enakimi stroški, o obsegu proizvodnje pa odloča povpraševanje. 37  EKSTERNE DISEKONOMIJE Pri širjenju panoge se lahko pojavijo tako imenovane EKSTERNE DISEKONOMIJE ali škode od zunaj. Povpraševanje po nekaterih proizvodnih dejavnikih, ki jih panoga potrebuje, se poveča toliko, da njihova cena naraste in se zato povečajo stroški vsakega podjetja v panogi. Kakšna je v tem primeru SL krivulja? Krivulja ponudbe je naraščujoča, dobiček pa še vedno enak 0. 38 39  EKSTERNE EKONOMIJE S širjenjem panoge pa utegnejo nastopiti tudi tako imenovane EKSTERNE EKONOMIJE ali koristi od zunaj. Razvoj infrastrukture in urbanizacije, povezan z razvojem panoge, na primer zniža proizvodne stroške. Oblika funkcije dolgoročne ponudbe panoge je odvisna od čistega učinka obeh nasprotnih teženj. Kakšna je v tem primeru SL krivulja? Krivulja ponudbe je padajoča, dobiček pa še vedno enak 0. 40 41  Naloga Jože ima selitveno podjetja, ki deluje v konkurenčnem okolju. Za vsako uro selitev računa 27 evrov, na dan pa jih lahko opravi največ 10. Njegovi skupni stroški na dan znašajo 280 evrov, pri čemer je 30 evrov stalnih stroškov. a) Ali naj Jože v kratkem obdobju še posluje? VC = 280 - 30 = 250 < TR = 27 * 10 Da, Jože naj v kratkem obdobju še vedno posluje. b) Kaj pa v dolgem obdobju? TC = 280 > TR = 270 Ne, v dolgem obdobju naj ne posluje več. 42  Ali razumemo oblikovanje kratkoročnega in dolgoročnega oblikovanja ravnotežja za popolnega konkurenta? V določeni državi ponazarja inverzno tržno funkcijo povpraševanja po pivu enačba P = 100 - (2/3)Q. Pivo proizvaja šest identičnih popolnokonkurenčnih podjetij. Funkcija celotnih stroškov posameznega podjetja je TC = Q2 + 1. 43 a) Določite kratkoročno tržno krivuljo ponudbe. b) Predpostavite, da je v dolgoročnem ravnotežju na trgu piva n identičnih podjetij, pri čemer ima vsako podjetje funkcijo dolgoročnih celotnih stroškov LTC = Q3 -2OQ2+140Q. Koliko podjetij je na trgu? 44  Rešitev a) Določite kratkoročno tržno krivuljo ponudbe. KRIVULJA PODJETJA : KRIVULJA PANOGE: maksimalen dobiček: S: 6 * Qpodjetja = 6 * P/2 = 3 P P = MC MC = TC’ = 2Q Q=P/2 45  Rešitev b) Predpostavite, da je v dolgoročnem ravnotežju na trgu piva n identičnih podjetij, pri čemer ima vsako podjetje funkcijo dolgoročnih celotnih stroškov LTC = Q3 -2OQ2+140Q. Koliko podjetij je na trgu? LR: LTc g3-209+ 1409 = n = = 9 LTC LR ramotezji: P LAC min g-- 20g = LAC = = + 140 g LAC min LAC' 0 = 20 0 29 = - 10 = 9 p (A2mass. (Ac(q* 10) 102 20.10 140 40 = - + = = = = P * 40 = 40 100= - EOr za = 60 W 90 = 46  Rešitev Podjetje Panoga MC cena cena AC P1 SL 0 obseg 0 Q1 Qtržna količina proizvodnje 47  7.5. UČINKOVITOST KONKURENČNIH TRGOV Proučevanje popolne konkurence je pokazalo, da mehanizem cene koordinira proizvodnjo in potrošnjo s tem, da spodbuja pravilno odločanje samostojnih in med seboj neodvisnih ekonomskih osebkov. učinkovita alokacija proizvodnih dejavnikov 48 Spontani procesi, ki v popolni konkurenci rešujejo vprašanje, kaj in kako proizvajati, sprožajo nove informacije v zvezi s potrebami in stroški. Mehanizem konkurence uspešno skrbi za to, da se količina proizvodnih dejavnikov, ki jih ima družba na voljo, uporabi čimbolj produktivno, tako da se ustvari maksimalen družbeni proizvod. 49  Osrednjo vlogo v mehanizmu trga in konkurence igra cena Če je dobrina relativno redka (to je vselej, ko je obseg povpraševanja pri ceni P=0 večji od obsega ponudbe), se cena zviša toliko, da se obseg ponudbe izenači z obsegom povpraševanja. 50 Cena torej racionira razpoložljivo zalogo blaga. Še pomembnejša funkcija cene pa je, da VODI IN USMERJA PROIZVODNJO V SMERI OPTIMALNE ALOKACIJE PROIZVODNIH DEJAVNIKOV GLEDE NA NAJNUJNEJŠE EFEKTIVNE DRUŽBENE POTREBE. 51 Tržni mehanizem torej zagotavlja: - alokacijsko učinkovitost: prilagajanje različnih vrst proizvodnje povpraševanju in efektivnim družbenim potrebam, proizvajanje toliko kot ljudje potrebujejo - proizvodno učinkovitost: zniževanje cene različnih dobrin na raven njihovih proizvodnih stroškov. preživijo tisti, ki zagotovijo pokritje stroškov 52 Dolgoročno so cene različnih vrst blaga sorazmerne z njihovimi povprečnimi proizvodnimi stroški. Ta rezultat se uresničuje toliko bolj, kolikor popolnejša je konkurenca. 53  Kdaj je trg popolnoma konkurenčen? V praksi težko najdemo popolnokonkurenčne trge, kjer bi imelo podjetje popolnoma elastično krivuljo povpraševanja po homogenem proizvodu in prost vstop v panogo in izstop iz nje. Vendar je precej trgov skoraj popolno konkurenčnih. 54 Za analizo trgov bi bilo koristno, če bi imeli preprosto pravilo, s katerim bi opisali, ali je trg blizu popolne konkurence ali ne. Takšnega pravila ni. Čeprav je v panogi 10-20 podjetij, to ni niti potreben niti zadosten pogoj, da bi stopnjo konkurence v tej panogi lahko označili kot popolno konkurenco. Podjetja se lahko dogovorijo o ceni proizvoda, še posebej če proizvajajo homogen proizvod. 55 Prav tako obstoj majhnega števila ponudnikov na trgu še en pomeni nujno, da na trgu ni konkurenčnega obnašanja. Če je povpraševanje po proizvodu zelo elastično, se mora tudi pet podjetij, ki so v panogi, obnašati konkurenčno, saj je krivulja povpraševanja za vsakega od njih skoraj popolnoma elastična. 56 Celo če obstaja na trgu en sam ponudnik, se lahko zgodi, da mora poslovati v zelo konkurenčnih razmerah. Zato je konkurenca podjetij v posamezni panogi manj pomembna kakor pa konkurenca podjetij za trg in potrošnike. 57 Kaže, da imata glavno vlogo pri določanju konkurenčne narave trga: - sposobnost konkurentov, da vstopijo na trg, in višina stroškov, ki je povezana z vstopom na trg, - sposobnost konkurentov, da zapustijo trg, in višina stroškov, ki je povezana z izstopom. 58  7.6. SKLEPNE MISLI 1. Ekonomski in računovodski dobiček podjetja 2. Opredelitev popolne konkurence: 4 značilnosti 3. Funkcije: TR = P*Q MR = P AR = P 59 4. Kratek rok - potrebni pogoj: P = MC - zadostni pogoj: P  AVCmin 60 Možnosti: P  ATCmin  dobiček P = ATCmin  točka preloma AVCmin  P  ATCmin  izguba manjša od stalnih stroškov P = AVCmin  točka indiferentnosti P  AVCmin  preneha poslovati 61 - S popolnega konkurenta = MC od AVCmin - S panoge = seštevek individualnih krivulj ponudbe 62