1. Poglavje PDF

1. POGLAVJE: Razmišljati kot ekonomist ‹#›  UČNI CILJI Predavanje vas bo vpeljalo v: Razumevanje osnovnih konceptov, ki se uporabljajo v mikroekonomiji; Razmišljanje o ekonomiji kot o znanosti; Identificiranje ekonomskega problema, ekonomskih in neekono...

1. POGLAVJE: Razmišljati kot ekonomist ‹#›  UČNI CILJI Predavanje vas bo vpeljalo v: Razumevanje osnovnih konceptov, ki se uporabljajo v mikroekonomiji; Razmišljanje o ekonomiji kot o znanosti; Identificiranje ekonomskega problema, ekonomskih in neekonomskih (prostih) dobrin; Razumevanje alternativne izbire posameznika, načina izbora ter njegovih oportunitetnih stroških; Izpeljavo premice alternativnih možnosti potrošnje. ‹#› Primera iz prakse: PRIMER 1: ‹#› Primera iz prakse: PRIMER 2 ‹#› 1.1. PREDMET EKONOMSKE ZNANOSTI “Ekonomija raziskuje, kako ljudje in družba zaposlujejo redke resurse, ki imajo alternativno uporabo, s ciljem proizvajati različne dobrine in jih razdeliti med sedanjo in bodočo potrošnjo ter med posameznike in družbene skupine.” ‹#›  Ekonomski problem OMEJENA SREDSTVA : POTREBE OMEJENA MATERIALNA SREDSTVA : POTREBE ‹#› Materialna sredstva so omejena, zato se mora družba sama odločit kaj bo proizvajala. Gospodarjenje oziroma ekonomiziranje je zavestna dejavnost, ki se nanaša na odločanje, kako uporabiti dana, omejena materialna sredstva in kako jih razporediti na različne oblike uporabe zaradi čim popolnejšega kritja potreb. ‹#› Dobrine : potrebe Z njimi ni potrebno gospodariti, ker jih imamo PROSTE DOBRINE dovolj (zrak, voda) RELATIVNO REDKE DOBRINE (EKONOMSKE DOBRINE) Jih je manj kot pa je potreb po njih. Relativna redkost določa ceno dobrine, najbolj redke dobrine so litij, platinium. Relativna redkost se čez čas spreminja. ‹#› EKONOMIJA je znanost, ki proučuje, kako posamezniki in družba razdeljujejo omejene dobrine med alternativne oblike potrošnje. ‹#› EKONOMSKE DOBRINE so dobrine, pri katerih je obseg povpraševanja pri ceni nič večji od njihove razpoložljive cord ponudbe. P ponudbw S baterija po Ñuasuanjo D baterija Q s (P-O) Q podium ‹#›  Ekonomski problem posameznika RELATIVNA REDKA DOBRINA ZA POTROŠNIKA JE DENAR. Kaj je ekonomski problem posameznika? cnejenpiuhodon Kaj je relativno redka dobrina za posameznika? nobleman Kako prikažemo ekonomski problem posameznika? A premier Rene ‹#›  Lestvica alternativnih možnosti potrošnje (premica cene) 14=1> A. Htp -0 PC : Potrošnik M=100; Ph=5; Po=10 100=5.11-+10.0 ◦ - ÉH MAX H = M/Ph = 100/5 = 20 ima na = 0=20 - EH MAX O = M/Po = 100/10 = 10 voljo 100€, cena enote hrane Alternativne možnosti potrošnje Hrana Obleka je 5€, cena enote obleke pa 10€. A 20 0 B 18 1 C 16 2 D 14 3 E 12 4 F 10 5 G 8 6 H 6 7 I 4 8 J 2 9 K 0 10 ‹#›  raapuavljanjofpnoraainshao devan Puomicaocene µ -_ 100 M =P # + Py - y omiejitew money - Pino Py y=M. - Pix Py=5 y=¥; ¥ - - × lnoñbaofveemicecene " ¥ , 20 + ^ 14=100 mahlon -_ ohwenitetnistnosoo k= - ¥ P ✗ = to py=5 E- × y=¥ ¥.x - 10 raciatnaovrednost hbhportunitetmistnoñon ) PY ( yraaododaten × ( ,y= § = - ay , , × P× ¥ jopnemicaoanopadajocao # = - minus > how niwewwnahlonov Cy = ✗ mahlon esolikoysemoemodpovedatiraatoda lsupimdodatnx -1 Cry /✗ = Cxiy  Krivulja alternativnih možnosti potrošnje noir tachi ) CE = potroñiosow mandates ( solino troñimo N obleka 10 K J CE 9 µ < I 8 M H 7 Točka je nedosegljiva G = CE µ 6 F 5 > E µ 4 D N 3 C Pomeni, da nismo porabili vsega dohodka 2 B 1 A 0 hrana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 ‹#›  Alternativni ali oportunitetni strošek… Oportunitetni stroški so vedno povezani z gospodarjenjem. Tween pod province - one : No prenico-anovph.ro dobro doo , cena / ruano di in cena allow. OCH = 0 0 Co =D = količina dobrine, ki se ji mora potrošnik odpovedati, če želi kupiti enoto druge dobrine OC hrane =? OC o I f- ¥-2 OC h = / ¥+1 I = = OC obleke =? = PHP o Koliko znaša oportunitetni strošek hrane v točki H? I Koliko znaša oportunitetni strošek obleke v točki H? 2 Koliko pa znašata oportunitetna stroška hrane in obleke v točki N? ( ( µ = ◦ = ‹#›  NALOGA 1 Kako bi izračunali oportunitetne stroške obiskovanja Ekonomske fakultete v Ljubljani? 60000 v petih letih Denar, ki bi ga zaslužili, če ne bi zapravljali časa z delom. ‹#›  Primer 1: Ker sta trenutno zdrava le dva blokerja, so se pri ACH odločili, da se za sodelovanje ponovno dogovorijo s Kanadčanom Adamom Simacem. Ko smo se obrnili na predsednika Rasta Oderlapa, smo izvedeli, da je Kanadčan podpisal enoletno pogodbo. Dodatna okrepitev je sicer precej obremenjujoča za proračun kluba, a bi bil oportunitetni strošek morebitnih slabih rezultatov, ker bi primanjkovalo ustreznih igralcev, še vedno večji od enoletne plače dodatnega blokerja. ‹#› Ekonomski problem družbe Kaj je ekonomski problem družbe? Kaj je relativno redka dobrina za družbo? Kako prikažemo ekonomski problem družbe? ‹#› OMEJENA KOLIČINA PROIZVODNIH DEJAVNIKOV OMEJENA KOLIČINA DOBRIN POTREBE ne moremo v celoti zadovoljit. ‹#›  Proizvodni dejavniki (inputi) : dobrine (outputi) Proizvodnji dejavniki so omejeni. Danes primankuje delovne sile. Povprašanje po delovni sili je večje kot jo nudi trg. DELITEV PROIZVODNIH DEJAVNIKOV A. Vloga v procesu B. Generični nastanek ?{ gospodarjenja: dejavnikov: delo www.ywmenjovo-mecbsehojinmaravo against www.aoosmamanw.rontnoeviaoin = , ,. zemlja proizvodna sredstva delo delavci predmetio delao : danio rod navarre , delamar nuedstvw kapital stroji, oprema sweovine center oeodjao aomljov stake marksistični pogled , , , ‹#› Kapital = proizvedeno proizvodno sredstvo a) v fizičnem smislu - proizvedeno proizvodno sredstvo, ki je sestavni del proizvodnega proces - kapital je fizično produktiven - pripomore k povečanju proizvoda - omejitev zaradi katere sodobne družbe ne morejo proizvest toliko dobrin, da bi zadovoljile vse potrebe ljudi b) v vrednostnem smislu - blago, ki mu pripada dohodek v obliki obresti  Tri temeljna vprašanja: 1. Kaj naj se proizvaja in koliko vsake vrste dobrin naj se proizvaja? 2. Kako naj se dobrine proizvajajo? bolj delovno ali bolj kapitalen delovni način 3. Za koga naj se proizvaja? ‹#› Alternativne možnosti tekoča potrošnja investicijska potrošnja Možnosti Maslo (v 1000) Topovi (v 1000) A 0 15 B 1 14 C 2 12 D 3 9 E 4 5 F 5 0 ‹#› Transformacijska krivulja prikazuje vse kombinacije dobrin x in y, ki jih v državi lahko proizvedemo z danimi produkcijskimi dejavniki in tehnologiijo. Transformacijska krivulja topovi 16 A I B 14 tocka je nedosegljiva, ker nimamo dovolj proizvodnih dejavnikov C 12 10 D 8 U 6 vsi proizvodnji dejavniki niso zaposleni, v druzbi vlada brezposelnost E 4 2 F 0 maslo 0 1 2 3 4 5 ‹#›  Alternativni ali oportunitetni strošek = količina dobrine, ki se ji mora družba odpovedati, če želi proizvesti dodatno enoto druge dobrine. So oportunitetni stroški konstantni? ✗ Kako grafično ugotovimo velikost oportunitetnih stroškov? T OC m = I T / M I = I dT / dM I = | naklon tangente I i. OC m M ‹#›  Alternativni ali oportunitetni strošek (nadaljevanje) Koliko znaša povprečni oportunitetni strošek topov med točkama C in B? M OC t = T med C in B = Hz/ { = 0 C m = I ¥µ \ = med B in 0 = 2 0 C m ( U) = 0 = Oct ( U) Koliko pa znaša oportunitetni strošek masla v točki U? ‹#›  Med tekočo in investicijsko potrošnjo v času t0 za države 1, 2 in 3 Investicijska potrošnja rlaoprmo N A1 investing no A2 Nagano robojo - N nlaopvmo frotnoñjo A3 tesoro 0 Tekoča potrošnja ‹#› Položaj gospodarstev v času t1 Investicijska potrošnja B1 B2 B3 0 Tekoča potrošnja ‹#›  Naloga 2 Določena država proizvaja le dve dobrini, hrano (X) in obleko (Y). Njena transformacijska krivulja je prikazana z enačbo X2 + Y2 = 900 a) Narišite transformacijsko krivuljo in pojasnite, zakaj je izbočena. b) V diagramu označite točke, ki prikazujejo neučinkovito porabo proizvodnih dejavnikov. Ali je točka (X = 10, Y = 25) učinkovita? c) Kolikšni so oportunitetni stroški hrane pri proizvodnji desetih enot hrane? Kaj pa pri proizvodnji dvajsetih enot hrane? d) Kaj se zgodi s transformacijsko krivuljo, če pride do gospodarskega razvoja? ‹#›  Naloga 2 -REŠITEV Določena država proizvaja le dve dobrini, hrano (X) in obleko (Y). Njena transformacijska krivulja je prikazana z enačbo X2 + Y2 = 900 a) Narišite transformacijsko krivuljo in pojasnite, zakaj je izbočena. Y 0 2 = 900 ✗ = y y = ¥ 30 30 f 2 = 900 ✗ = 0 y = ¥ 30 ✗ * ✗ 30 je innocence see TK , imamo-specialiaacij pnoiawdn.hr dejamisow. ‹#› o­ Naloga 2 -REŠITEV b) V diagramu označite točke, ki prikazujejo neučinkovito porabo proizvodnih dejavnikov. Ali je točka (X = 10, Y = 25) učinkovita? Y 625=7252900 a 102 + 252 = 100 + 30 - ' Looser niiicinosovitao , her sernahajao 25.. imam - - pod tuansfohnacijshosiuvugio. broaposelnost < puoiravodnihdejamihov. - [ I > noises × 10 30 ‹#›  Naloga 2 -REŠITEV c) Kolikšni so oportunitetni stroški hrane pri proizvodnji desetih enot hrane? Kaj pa pri proizvodnji dvajsetih enot hrane? -00×61=10 ,y= ?) ' ¥ } = YA y = 2+92=900 ✗ OC×= 2×+2991--0 y' } = 100+92=900 = -1-28,28 30 " y. 10 ( ✗ = 28,28 = , 35 - 0Cx(x=2O,y= ?) 400+92=900 = -1-22,36 y 20 I to > ✗ ( F- 22,36=0189 no go OC dobrine, ki je na abscisni osi = naklonu krivulje. ‹#› Naloga 2 -REŠITEV d) Kaj se zgodi s transformacijsko krivuljo, če pride do gospodarskega razvoja? i V Evropi se delovna sila stara, to lahko rešimo z mehanizacijo ali pa z uvozom kadra, če želimo ohraniti stopnjo razvoja. Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Sloveniji je avtomobilska industrija, ki gre na električne avtomobila, prehitevajo jo Tesla in Kitajci.. ‹#›  PRIMER 2 Mladina, 2.9.2020 Topovi ali maslo? V javnosti se že nekaj časa pojavljajo kritike zakona, ki predvideva 780 milijonov evrov investicij v opremo Slovenske vojske. Čeprav se nahajamo v kriznem obdobju, ko sredstva potrebujejo mnogi drugi sektorji, obrambni minister Tonin meni, da so investicije nujne. Svoje stališče je podkrepil s serijo »argumentov«, med katerimi je tudi ta, da bo lahko vojska tako še naprej prevažala novorojenčke. ‹#› EKONOMIJA je znanost o alokaciji redkih resursov. ‹#›  1.3. Ekonomija proučuje zakonitosti tržnega gospodarstva Opredelitev naturalnega in blagovnega gospodarstva. Planski in tržni mehanizem. ‹#›  V naturalni proizvodnji, to je proizvodnji uporabnih vrednosti za neposredno potrošnjo, bodisi samega proizvajalca ali drugih članov družbene skupnosti, poteka usklajevanje med družbeno proizvodnjo in družbenimi potrebami z mehanizmom totalnega planiranja. ‹#› V blagovnem gospodarstvu delitve dela med proizvajalci torej ne ureja planski organ, marveč tržni mehanizem: z višino tržne cene uravnava proizvodnjo in potrošnjo. ‹#› Trg opredelimo kot stik med kupci (potrošnja) in prodajalci (proizvodnja), pri katerem se odloča o kupljeni in prodani količini določenega proizvoda in o njegovi ceni. ‹#›  Tržni mehanizem rešuje 3 temeljna vprašanja 1. O tem, kaj se bo proizvajalo in koliko časa, odločajo kupci z odločitvami o svoji potrošni izbiri. 2. Kako proizvajati, določa konkurenca med proizvajalci. 3. Za koga naj se proizvaja, se odloča na trgu proizvodnih dejavnikov. ‹#›  Zakaj je tržni mehanizem problematičen? Trg ne zagotavlja v celoti meril učinkovitega gospodarjenja. Trg tudi povečuje neenakost med ljudmi. Trg ne rešuje okoljskih problemov. Predvsem pa trg ne zagotavlja enakomerne in stabilne gospodarske rasti. Mešana gospodarstva ‹#› NEENAKOST SE POVEČUJE ‹#› NEENAKOST SE POVEČUJE - nadaljevanje ‹#› NEENAKOST SE POVEČUJE - nadaljevanje ‹#› Ali COVID-19 povečuje globalno neenakost? ‹#› CILJI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ‹#›  Tržni osebki in sektorji gospodarstva Temelj tržnega obnašanja so odločitve tržnih osebkov GOSPODINJSTVA so gospodarske celice, ki sprejemajo skupne odločitve o potrošni izbiri. Člani teh celic so potrošniki. ‹#›  Predpostavke ekonomske teorije (za gospodinjstva) 1. Gospodinjstva sprejemajo racionalne odločitve, in sicer tako, kot bi vsako gospodinjstvo predstavljal en član. Tako enači gospodinjstvo s potrošnikom. Nisi tlanergospodinjstvosoobna-sajo-sotda.ro eden - ‹#› Predpostavke ekonomske teorije (za gospodinjstva) 2. Vsako gospodinjstvo želi uresničiti maksimalno zadovoljitev svojih potreb. 3. Ekonomska teorija šteje gospodinjstva za lastnike proizvodnih dejavnikov. Proizvodne dejavnike ponujajo podjetjem in so zato vir njihovih dohodkov. ‹#›  PODJETJA zaposlujejo proizvodne dejavnike in proizvajajo proizvode, in storitve ki so namenjeni menjavi. Zaradi tega jih imenujemo tudi proizvajalci. ‹#›  Predpostavke ekonomske teorije (za podjetja) 1. Podjetja sprejemajo smiselne odločitve, in sicer tako, da vsako podjetje predstavlja en sam posameznik. Podjetja so osnovne celice ponudbene strani gospodarstva. Cilj podjetja pred desetimi leti je bila maksimizacija dobrin, dandanes je še trajnost-družbena odgovornost, skrb za delavce in dobiček, če tega ni, podjetje propade. Za potrošnike velja, da maksimizirajo svoje potrebe tako, da kupijo blago čimbolj ceneje. ‹#›  Predpostavke ekonomske teorije (za podjetja) 2. Večina podjetij se odloča racionalno in pri odločanju uresničuje cilj čim večjega dobička. 3. Podjetja so v stiliziranem modelu tržnega gospodarstva ključni porabniki storitev proizvodnih dejavnikov, ki jih kupujejo na trgu ‹#›  davek na denarno vrednost, dohodnina, Pojem DRŽAVA V ekonomiji uporabljamo v širšem smislu in vključuje vse javne institucije, ki naj bi zastopale širše (civilne) družbe. Običajno predvidevamo, da se tudi ta ekonomski osebek obnaša racionalno ter koristno uporablja denar, ki ga zbira od svojih volivcev z davki. To predpostavko v ekonomiji sicer uvrščamo med “šibke” predpostavke. ‹#› Univerza je netržni, javni (lastnik država) sektor. GOSPODARSKI SEKTORJI: glede na to kje ustvari večina dogodkov: - tržni in netržni sektor gospodarstva glede na to kdo je lastnik: - zasebni in javni sektor gospodarstva ‹#› MIKROEKONOMIJA ponuja zelo natančno analizo obnašanja posameznih ekonomskih osebkov in njihovega odločanja o posameznih dobrinah. interakcija med posamezniki in podjetji ‹#› MAKROEKONOMIJA preučuje delovanje ekonomije kot celote. Zaradi tega poenostavlja posamezne analize s ciljem pridobiti celotno sliko delovanja gospodarstva. ‹#›  Krožni tok dohodkov in izdatkov Trgi PLAČILA proizvodnih DOHODE PROIZVODNIH dejavnikov K DEJAVNIKOV DAVK TRANSFERJ I Država I trošijo proizvode proizvajajo SUBVENCIJ MBS proizvode Podjetja DAVK Gospodinjstva E I DAVKI Finančne Mmmmm POSOJIL A POSOJILA institucije gammy PRIHRAN KI PRIHRANKI POTROŠNI PRIHODKI IZDATKI OD PRODAJE Trgi proizvodov ‹#› V sodobnem jeziku ekonomske teorije ima makroekonomija mikroekonomsko podlago. ‹#›  Za domačo nalogo – poglejte video https://www.youtube.com/watch? v=VhcQjc9edQ8&feature=youtu.be VPRAŠANJA ZA RAZMISLEK (v kontekstu oportunitetnih stroškov) Kaj bi vi izbrali? ODGOVOR: A: zmenek B: učenje Kolikšni so vaši oportunitetni stroški šolanja na EF? ‹#›  SKLEPNE MISLI PRVEGA POGLAVJA EKONOMIJA TOREJ PREUČUJE: Načine, kako družba uporablja omejena materialna sredstva in kako jih deli med posameznike ter družbene skupine; Načine, kako se proizvodnja, menjava, delitev in poraba družbe ter posameznikov menjajo v času; Učinkovitost družbe in posameznika pri gospodarjenju z redkimi resursi. ‹#›