Zgodovina plesa in slovenski ples

Opredelitev plesa in prvobitni motivi za ples

• Ples je govorica telesa, gibanje ob zvoku, ritmu, govoru, glasbi in tišini.
• S plesom človek izraža hrepenenje, žalost, bolečino, veselje, povezanost z nadnaravnimi silami, erotičnost in bojevitost.
• Ples je neskončno število kretenj, gibov, telesnih drž, ritmičnih gest obraza in izrazov oči.
• Je tudi sproščanje misli, zaznav, čustev, doživetij in občutij.
• Ples je vedno znak življenja, ki izhaja iz telesa in gibanja.
• Ples izraža svobodo telesa in duha ter odraža duševni in duhovni svet.
• Primarni motiv za ples je potreba po gibanju.

Razvoj plesa od pračloveka do prvih civilizacij

• Ples je odsev žive govorice, gibanja in bivanja človeka skozi tisočletja.
• Stenske slikarije in najdbe piščali pričajo o zgodnji prisotnosti plesa.
• Prve oblike plesa so imitativne (oponašanje narave) in simptomatske (izražanje čustev).
• Prazgodovinsko obdobje: Ples je vezan na magijo s koli in maskami.
• Stara država: Procesijski, tempeljski obredni plesi in pustne maškarade.
• Egipt: Ples je vezan na reko Nil in plodnost zemlje.
• Svečeniki so poznali ples planetov, kjer so z gibi ponazarjali gibanje planetov.
• V obdobju 1991–1770 pr. n. št. so častili boga Ozirisa s tremi tipi plesa: akrobatski (brez glasbe), ekstatični (povezan s kultom mrtvih) in religijski.
• V mestu Abydos so vsako leto prirejali osemdnevni festival v čast reki Nil.
• V čast faraonom so plesali posmrtne plese, na zabavah pa so nastopale bajadne.
• Plesi so ohranjeni na vazah, piramidah in hieroglifih.
• Značilnosti egiptovskega plesa: tipična drža rok, slavnostni koraki, simetričnost in solisti ali skupine.
• Grčija: Ples je bil vključen v vzgojo ter duhovno in telesno pripravo.
• V čast bogu Dionizu so prirejali dioniziade in bakanalije, v čast Apolonovi lepoti pa so plesali plese bogov Uranie in Terpsihore.
• Sužnji so s plesom postali svobodni, ples pa je imel velik vpliv na grško dramo (choros so bili vrstni plesi s preprostimi koraki).
• Značilnosti grškega plesa: hitri obrati telesa z mirno glavo, poskoki, ploskanje, vpitje, uporaba orožja, krogi, vrste, solo (M, Ž), spirale, dueti in posebna glasbila (piščali, brenkala).
• Stari Rim: Ples ni imel velike vloge, plesali so v čast bogovom Marsu in Saturnu ter v procesijah ž. salii.
• Teater, pantomima, amfiteater, gladiatorske igre, pogrebni plesi, veseljaški plesi in orgijaštvo so bili prisotni.
• Grška in rimska kultura poznata veliko moških plesov, medtem ko ženske niso bile v ospredju.

Srednji vek do Baroka

• Srednji vek: Propade grško-rimske kulture, zato je malo plesnega znanja.
• Cerkev je ples prepovedala, dovolila pa ga je v štirih obdobjih: novo leto, pust, majsko obdobje, kres.
• Poznali so pasione (satan + angeli, Kristus) in dvorni ples.
• Trubadurji so s spremljavo žonglerjev hodili po gradovih S. Italije in J. Francije.
• Jezuiti so skrbeli za procesije (gibljive slike, gibanje v krogu, petje nabožnih pesmi).
• Začne se razvijati družabni ples v plemiških krogih in kmečki ples (preprost, veseljaški ples okrog lipe).
• Visoke pomembne ljudi so pokopavali s častmi in plesom; poznan je mrliški ples (freska v Hrastovljah) in histeriade (ples iz strahu pred kugo).
• Renesansa (15. stoletje): Začne se kulturni preporod in vračanje h grški kulturi.
• Obudi se kult lepote telesa in helenistične vrednote.
• Kmetje: Ljudski, družabni ples.
• Meščanstvo: Commedia dell'arte z izmišljenimi igrami (Harlekin, Conobina, Partallone).
• Plemstvo: V Italiji (bali), Franciji (baletti) in Firencah (družina Medici) se začne uprizarjati bale (koreografija s konji in ljudmi).
• Duhovščina: Pasionske igre (zgodbe o Kristusu) med procesijami.
• Ločitev plesa na ljudski in dvorni ples (družabni ples, balet).
• Poznali so plese: saltarello, piva, bassa danse.
• Barok: Leta 1661 je ustanovljena prva Plesna akademija (Academie royale de la danse), kjer se začnejo šolati baletni plesalci.
• Kralj Ludvik XIV. je zelo oboževal balet.
• Pierre Bouchamps je postavil vseh pet baletnih pozicij rok in nog.
• Leta 1681 je nastala glasbena akademija, od takrat pa so redne opere (povezava plesa in petja).

Obdobje romantike do sodobnega plesa

• Jean Georges Noverre (1727–1810): Dramatični balet (vsebina, obleka in glasba morajo biti prilagojeni drami), napisal balet Navihanka.
• Ples in balet se ločita zaradi sodelovanja žensk in uporabe mask za moške vloge.
• Plesi: branle, saltarello, piva, tadesco, pavana, galiarda, allemanda, sarabanda, menuet.
• Romantika – prehod v 18. stoletje:
• V Angliji gradijo velike plesne dvorane, ljudski plesi ohranjajo preprostost.
• Meščanstvo: gledališče, plesne dvorane, nacionalna kultura.
• Obdobje lahkotnega in vzvišenega plesa, baletke na konice prstov, moški prenašalci, lebdenje. Rusija: Petrograd in vrhunska baletna šola.
• Znameniti baleti: Giselle, La Sylphide, Coppelia.
• Razvoj družabnega plesa: kavarne, salonske prireditve, ples je del olike
• Marius Petipa: Labodje jezero, Trnuljčica, Hrestač.
• Amerika: balet, Balanchine ustanovi baletni ansambel v New Yorku.
• Nacionalno obarvani plesi: poljska mazurka in poloneza, češka polka in češka beseda, dunajski valček. Družabni ples (parni, skupinski): cotillion, menuet, četvorka, scottish, kan-kan.
• 19.–20. stoletje:
• Balet: klasični in sodobni (koreograf Sergej Djagilev in Mihael Fokin.
• Francis Delsarte: analiza telesnih kretenj in obraznega izražanja, odnosi med glasom in gibanjem.
• E. J. Dalkroze: Euritmika (sistem glasbenega treninga s pomočjo gibanja za razvoj občutka za ritem).
• Isadora Duncan: začetnica svobodnega plesa, ki predstavi svobodni izraz in sporočilo (plesni impresionizem) Ruth St. Denis & Ted Shawn: Plesna šola Denishawn (Graham, D. Humpherbly, C. Weidman.

Razvoj modernega plesa, plesne zvrsti in njihov odnos do umetnosti

• Rudolf Laban: teoretične osnove sodobnega plesa, poudarja enakovrednost članov v skupini, pisava Labanotacija, analiza gibanja in gibalne prvine.
• Mary Wigman: najpomembnejša osebnost ekspresionizma, solistični in skupinski ples, plesna izraznost, absolutni ples, naravno gibanje.
• Marta Graham: gibanje krčenje–raztezanje, upodablja antične tragedije, osrednje gibanje v spodnjem delu hrbta, gibanje je nabito z energijo.
• V ZDA se pojavijo nove plesne oblike: two step, castle walk, boston. Angleži oblikujejo standardne plesne oblike in korake.
• LA plesi pridejo v Evropo po letu 1930: samba, rumba, cha-cha, jive, paso doble. Iz ZDA prideta charleston in blues.
• Plesne zvrsti in značilnosti: ritem, gibanje telesa, oblikovanje prostora, trajanje, komunikacija, stil, gibalna forma.
• Plesne zvrsti: prvinski, jazz, etnični, ljudski, dvorski, družabni, aerobika, disco, hip-hop, techno, joga in meditacija.
• Ples v odnosu z drugimi umetnostmi:
• Ples je mati vseh umetnosti, ker živi v času in prostoru.
• Bistvo umetnosti je izražanje s simboli.
• Ples + glasba → glasba izhaja iz plesa.
• Ples + likovna umetnost → dekoracija, prostorska kompozicija plesa.
• Ples + gledališče → pantomimik, izraz v telesu.
• Ples + arhitektura → prostorska orientacija in predstavljivost, scensko oblikovanje.
• Ples + film → bistvo vsega je gibanje.

Razvoj sodobnega plesa in ljudski plesi na slovenskem

• Razvoj sodobnega plesa: Išče nove tehnične in izrazne možnosti giba (odpor proti izumetničenosti baletnega klasicizma).
• Isadora Duncan: Svobodni ples, svobodni izraz (plesni impresionizem).
• Nove smeri: V 20. stoletju v Evropi in Ameriki (v deželah brez klasične tradicije.
• E. J. Dalkroze: Euritmika, glasbeni trening s pomočjo gibanja.
• Rudolf Laban: Teoretične osnove sodobnega plesa
• Mary Wigman: Plesna moderna med vojnama, plesna izraznost, absolutni ples, naravno gibanje, pretakanje gibanja.
• Marta Graham: Se kano gibanje, gibanje krčenje-raztezanje, osrednje gibanje
• Ruth St. Denis & Ted Shawn: Ustanovita plesno šolo Denishawn;
• Slovenski vpliv: Laban in Dalcrose (teorija)
• Meta Vidmar: Učenka M Wigman
• Ljudski plesi na Slovenskem: Izvirajo iz izročila (domače ali prevzeto izposojenke
• Najstarejši preprosti plesi: hoja, tek, poskakovanje,
• Ples v kolu
• Pustne maske in navade.
• Romarski vrtec

Družabni in športni plesi

• Družabni plesi:
• zibelka DP so E dvori 12. st. razmahne se v RENESANSI (salterello, allemanda, bassa danse, pira, tadesco, pavana, gladiarda, sarambanda, memet, volta) v S AMERIKI se rodijo nove plesne zvrsti z rojstvom JAZZa
• TWO STEP nastane it polke (opustil je poskok pole Športni plesi:
• poskusi tekmovanja segajo v l. 1919
• 1. TEKMOVANJE v Londonu 1921; Tekmovalci so razdeljeni v 2 tekmovalni skupini (kategoriji): amaterji in profesionalci
• plesi: angleški valček, dunajski valček, tango, slow fox, quick step, Rumba , samba, cha – cha – cha, jive, passo doble.

Organizacija tekmovalni sistem pri športnih plesih

• Vrste tekmovanj: klubska, šolska, pokalna, kvalifikacijska Starostne kategorije: Mlajši pionirji, Pionirji, Mlajši mladinci
• Kriteriji sojenja:Takt in osnovni ritem, linije telesa Potek gibanja, tehnika, izraznost in nastop, koreografija in
• urejenost para.

Vloga in pomen plesa v vzgojnem smislu

• BIOLOSKO FIZIOLOŠKI VIDIK zadovolji otroka potrebo po gibanju sprošča, razvija motoriko,
• socioloska vidik: čut kolektivnosti *psihološko vidik; bogati svet dojemanje ter doživljanja
• estetsko vidik ,razvija smisel do lepotnega razvijati človeške ustvarjalnosti

Vpliv plesa na mladostnika

• Skladen razvoj človekovih sposobnosti:
• socializacija
• komunikacija: verbalna ter neverbalna
• Dojemanje ritma
• Estetika/Sporočanje
• Ustvarjanje z gibom
• Plesni pogled

Lik plesnega pedagoga ter ustvarjanje z telesom

• Vzgojni pogoji :sistematičnost usmerjevalnosti psihična bližina specifične vzgoje

Naloge plesnega pedagoga; povezovanje z ostalim umetnostnim smernicami

• Smotri plesnega pedagoda najzajema kompletni razvoj učenja: sposobnosti gibanja, socialni vidik,

Zvrsti plesnega učitelji so:

• psihično, telesni, ustvarjalni Organ za posameznika *Ustvarjanje z svetlobno tehniko

Vprašanja o zgodovini plesa, vključno s slovenskim plesom, njegovim razvojem skozi čas in vplivom na družbo. Dotika se tudi organizacijskih vidikov ustvarjalnosti in pomena gibanja za otroke v plesu.