Ulkusna Bolezen - Peptična Razjeda

Ulkusna Bolezen - Peptična Razjeda

• Ulkusna bolezen je kronična vnetna bolezen zgornjega dela prebavne cevi.
• Značilna je pekoča bolečina v epigastriju, ki jo lahko poslabša stradanje, zaužitje hrane pa jo omili.
• Bolezenska sprememba je peptični ulkus (razjeda sluznice) v želodcu ali dvanajstniku.
• Nastane zaradi škodljivega delovanja solne kisline in pepsina.
• Sega skozi mišično plast sluznice (muscularis mucosae).
• Ulkusi se razlikujejo po velikosti (od nekaj milimetrov do več centimetrov).
• Razlikujemo jih od plitvih erozij sluznice, ki ne zajemajo muskularis mukoze.
• Razmeroma pogosta bolezen (približno 10% prebivalcev razvitih držav).
• Najpogostejši vzrok je bakterija Helicobacter pylori.
• Drugi dejavniki so uživanje protivnetnih zdravil, kajenje in alkohol.
• Zollinger-Ellisonov sindrom je povezan z čezmernim izločanjem gastrina.
• Ravnovesje med dejavniki, ki poškodujejo sluznico (kislina, pepsin) in dejavniki, ki sluznico ščitijo, je ključno za preprečevanje ulkusov.
• Porušenje ravnovesja vodi v ulkusno bolezen.

Dejavniki Okvare Sluznice

• Želodčna Kislina (HCl):
  • Parietalne (oksintične) celice izločajo HCl, ključni proces za nastajanje kisline je delovanje encima karboanhidraze v citosolu parietalnih celic.
  • Karboanhidraza katalizira reakcijo med ogljikovim dioksidom in vodo, pri čemer nastane ogljikova kislina (H₂CO₃).
  • Ogljikova kislina disociira v H⁺ in HCO₃⁻.
  • Ioni H⁺ se izločajo prek kanalikularne membrane parietalnih celic z aktivnim transportom, za katerega je odgovoren encim H+/K+-ATPaza (protonska črpalka).
  • HCl se izloča v želodec, spremlja pa ga izločanje HCO₃⁻ v kri, kar vzdržuje alkalno plimo.
  • Izločanje HCl je natančno uravnavano s spodbujevalnimi (celice G, vagusni živci, histamin) in zaviralnimi (somatostatin, prostaglandini) mehanizmi.
  • Bistvene faze izločanja HCl so bazalna, cefalična, gastrična in intestinalna.
• Pepsin:
  • Kislina aktivira neaktivni pepsinogen v aktivni pepsin.
  • Pepsin je proteolitični encim, ki ima optimalno delovanje pri pH okoli 2,0.
  • Izločanje pepsina je povezano z izločanjem HCl.

Dejavniki Zaščite Sluznice

• Sluznica:
  • Mukusne celice izločajo sluz, ki mehansko in kemično ščiti sluznico.
  • Pomemben je spodbudni vpliv prostaglandinov.
  • Sluznica tvori nepremočljiv gel, ki preprečuje mešanje kislih tekočin ob epitelijskih celicah.
• Bikarbonat (HCO₃⁻):
  • Lokalno se izloča v sluznico in vzdržuje nevtralen pH ob sluznici.
• Epitelijski Stiki:
  • Tesni stiki med epitelijskimi celicami preprečujejo difuzijo H⁺ v notranjost sluznice.
  • Hitra obnova epitelijskih celic je ključna.
• Prekrvitev:
  • Ustrezna prekrvitev tkiva je nujna za normalno delovanje in zaščito sluznice zaradi visoke presnovne aktivnosti.
• Prostaglandini:
  • Prostaglandini so pomembni za vse dejavnike zaščite sluznice, obnovo celic, izločanje sluzi in bikarbonata.
  • Zdravila, ki zavirajo nastajanje prostaglandinov (npr. nesteroidni protivnetni analgetiki), lahko oslabijo zaščito sluznice

Primeri Ulkusne Bolezni

• Razjeda dvanajstnika:

  • Pojavnost v razvitih državah je od 1/8 do 1/10 prebivalstva.
  • Okužba s Helicobacter pylori je glavni vzrok.
  • Po uspešni odpravi okužbe se razjeda v večini primerov ne ponovi.
  • Kajenje je povezano z večjo pojavnostjo razjede.

• Želodčna razjeda:

  • Pojavnost doseže vrh v šestem desetletju.
  • Pogosto je asimptomatska.
  • Moški so nekoliko pogosteje prizadeti.
  • Ključna vloga so okvare dejavnikov zaščite sluznice.
  • Okužba s Helicobacter pylori je pomembna.
  • Uživanje NSAID je tudi pomemben dejavnik tveganja.

Diagnoza in Zdravljenje

• Gastroskopija je ključna za diagnozo ulkusne bolezni z odvzemom vzorcev za histopatološko analizo in pregled na prisotnost H. pylori.
• Neinvazivni testi za identifikacijo H. pylori so tudi na voljo (npr. test izdihanega CO₂).
• Eradikacija H. pylori z antibiotično terapijo je ključna, prav tako se izloča kislino.