Psihologija učenja: osnove

Psihologija Učenja

• Psihologija učenja raziskuje pridobivanje, shranjevanje in uporabo znanja.
• Ukvarja se z učnimi procesi, spominom, motivacijo, vplivom okolja in učinkovitimi učnimi strategijami.

Dopolni Povedi

• Možgansko aktivnost merijo z EEG (elektroencefalogramom) v Hertzih (HERZIH).
• Humanistični psihologi (Fromm, Maslow, Rogers) gledajo na človeka celostno.
• Frederick Bartlett je za raziskavo uporabil zgodbice.
• Jean Piaget je prispeval kognitivno/razvojno perspektivo k razumevanju učenja.
• Burrhus F. Skinner je učenje definiral kot trajno spremembo v vedenju.
• Korelacijska metoda je znanstvena metoda za preučevanje razmerja med spremenljivkami.
• Wilhelm Wundt je ustanovil prvi laboratorij za eksperimentalno psihologijo.
• Radovednost deluje kot notranja motivacija.
• Spomin, znanje in zrelost možgan so pomembni za učenje.
• Leva in desna možganska hemisfera delujeta komplementarno.
• Limbični del možgan je starejši od možganske skorje.
• Behavioristi definirajo pomen besede glede na število asociacij v časovni enoti.
• Divergentno mišljenje išče sprejemljive rešitve problema v različnih smereh.
• Nevrotransmiterji omogočajo komunikacijo med nevroni, ključni so za učenje in spomin.
• Funkcije nevrotransmiterjev vplivajo na kognitivne funkcije.
• Gagne je združil spoznavno, čustveno in spretnostno učenje v hierarhični klasifikaciji.
• Gestalt psihologi opazujejo človeka kot celoto.
• Karl Pribram je zasnoval teorijo spomina.
• Hermann Ebbinghaus je raziskoval vpliv ponavljanja na zapomnitev gradiva z nepovezanimi zlogi.
• Sposobnosti se zmanjšujejo v starosti.
• Robert Gagne je v hierarhični klasifikaciji zajel; spoznavno, čustveno in psihomotorično učenje.

Oblike Vedenja v Zaporedju

• Učenje na osnovi lastnih izkušenj je prva oblika vedenja.
• Sledi učenje z opazovanjem in posnemanjem.
• Spoznavno učenje je zadnje in tesno povezano z besednim/simboličnim učenjem.

Nagrada Vs Kazen

• Nagrada je bolj učinkovita kot kazen.
• Nagrada spodbuja notranjo motivacijo in pozitivno okrepitev.
• Verjetnost ponavljanja vedenja se poveča z nagrado.
• Kazen hitro spremeni vedenje, vendar ni dolgoročno učinkovita.

Javna/Tiha Pohvala in Graja

• Vrstni red učinkovitosti: javna pohvala > tiha pohvala > tiha graja > javna graja.

Razlika Med Interesom & Motivom

• Časovna dimenzija je ključna razlika, interesi so dolgotrajnejši od motivov.
• Motivi so kratkotrajni in se hitro spreminjajo.

Transfer Učenja

• Transfer učenja je prenos znanja iz enega področja na drugega (npr. španščina na italijanščino).
• Pozitiven transfer nastopi, ko znanje španščine pomaga pri učenju italijanščine.
• Pri sorodnem jeziku se besede hitreje učijo.
• Negativni transfer nastopi, ko podobnost povzroči mešanje jezikov (npr. štetje v španščini namesto italijanščine).

Hebbovo Učenje

• Hebbovo učenje povezuje nevrone, ki se sprožijo skupaj.
• Skupna aktivacija nevronov tvori močnejšo sinaptično povezavo.
• Hebbovo pravilo pravi: če je nevron A dovolj blizu nevronu B in večkrat aktiviran, se poveča učinkovitost nevrona A pri aktiviranju nevrona B.

Moralno Učenje in Podkrepitev

• Moralno učenje razvija vrednote in norme, ki usmerjajo vedenje.
• Podkrepitve utrjujejo moralno vedenje.
• Pozitivna podkrepitev spodbuja ponavljanje moralnega vedenja.
• Negativna podkrepitev povečuje ponavljanje moralnega vedenja z odstranitvijo neprijetnosti.
• Kaznovanje zavira nemoralno vedenje.
• Notranja podkrepitev vodi do dobrih občutkov pri razvijanju notranjih vrednot.
• Družbeni kontekst določa moralna vedenja preko skupinskih norm.
• Podkrepitve so bistvene za učenje in vzgojo moralno ozaveščenih posameznikov.

Kohlbergove Stopnje Moralnega Razvoja

• Predkonvencionalna raven: otrok se odziva na pravila glede na posledice.
• 1. stopnja: usmerjenost v uboganje zaradi kaznovanja.
• 2. stopnja: Instrumentalno-relativistična usmerjenost (pravilno ravnanje za lastno korist).
• Konvencionalna raven: upoštevanje pričakovanj drugih in družbenih pravil.
• 3. stopnja: usmerjenost v skladne, medosebne odnose (odobravanje drugih).
• 4. stopnja: usmerjenost v red in zakonitost.
• Postkonvencionalna raven: posameznik opredeljuje lastne moralne vrednote, neodvisno od avtoritete.
• 5. stopnja: usmerjenost v družbeno pogodbo, zavedanje relativnosti vrednot.
• 6. stopnja: usmerjenost v splošna etična načela, zanašanje na vest in lastna načela.

Piagetova Teorija Moralnega Presojanja

• Piaget je izrazil razvojne faze moralnega presojanja povezane s spoznavnim razvojem.
• Amoralna stopnja: otrok ne more oceniti dejanja moralno (senzomotorična inteligenca).
• Egocentrična moralnost: ravnanje po trenutnih željah, brez vživljanja v druge (predoperativno mišljenje).
• Sociocentrična moralnost: presoja glede na ravnanje in mišljenje skupine (konkretnosimbolično mišljenje).
• Avtonomna moralnost: samostojno presojanje, pravila so rezultat dogovorov (formalno-logično mišljenje).

Ključni Elementi Piagetove Teorije

• Otroci aktivno konstruirajo razumevanje sveta skozi 4 stopnje.
• Učenje poteka preko interakcije z okoljem, procesov asimilacije in akomodacije.
• Asimilacija vključuje nove info v obstoječe strukture.
• Akomodacija spreminja obstoječe sheme za nove info.
• Asimilacija in akomodacija se izravnata skozi ekvilibracijo.
• Napake so pomembne v procesu učenja in spodbujajo preoblikovanje miselnih struktur.
• Stopnje razvoja:
  • Senzomotorična (0-2 leti): učenje skozi čute in motorične aktivnosti, razvoj osnovnih konceptov.
  • Predoperativna (2-7 let): razvoj simboličnega mišljenja, uporaba besed in slik, egocentričnost.
  • Konkretnooperativna (7-11 let): razumevanje logičnih operacij, razvoj koncepta konzervacije.
  • Formalnooperativna (12+ let): razvoj abstraktnega in hipotetičnega mišljenja.
• Konstruktivizem definira učenje kot konstruktiven proces na podlagi izkušenj.

Skinnerjeva Teorija Učenja

• Učenje je odvisno od vpliva okolja.
• Sprememba vedenja je posledica nagrad in kazni.
• Pozitivna podkrepitev poveča verjetnost ponavljanja vedenja.
• Negativna podkrepitev poveča ponavljanje vedenja preko odstranitve negativnega elementa.
• Kazen zmanjša določeno vedenje preko dodajanja negativnih ali odstranjevanja pozitivnih posledic.

Gagnejeva Klasifikacija Učenja

• Vključuje učenje psihomotoričnih spretnosti.
• Učenje besednih informacij je pomembno.
• Intelektualne spretnosti so pomembne.
• Vključuje učenje spoznavnih strategij.
• Učenje stališč je pomembno.

Otrokovo Učenje Skozi Igro

• Igra spodbuja kognitivni razvoj otroka.
• Med igro razvija socialne veščine.
• Otrok se nauči novih gibalnih spretnosti.
• Igra podpira čustveni razvoj.
• Otrok razvija jezikovne veščine na zabaven načiin.

Thorndikova Teorija Podkrepitve

• Vedenja s pozitivnimi posledicami se ponavljajo.
• Vedenja z negativnimi posledicami se ne ponavljajo.

Pribramova Teorija Spomina

• Delovanje možganov je podobno hologramom.
• Informacije so razporejene po celotnem tkivu v obliki interferenčnih vzorcev.
• Vsak del možganov prispeva k celotni sliki spomina.

Zrelost Možganov

• Zorenje možganov je dedno zasnovan fiziološki proces.
• Tempo zorenja se razlikuje od osebe do osebe, zaporedje je relativno stalno.
• Zorenje in učenje se prepletata v otrokovem razvoju.
• Pravočasne izkušnje spodbujajo zrelost za učenje.

Ontogenetski Razvoj

• Ontogenetski razvoj je celoten proces rasti organizma od spočetja do smrti.
• Vključuje biološke, fizične, psihološke in vedenjske spremembe.
• Zajema razvoj v prenatalnem obdobju, otroštvu, mladostništvu in starosti.
• Obsega: učenje na osnovi lastnih izkušenj, učenje s posnemanjem, spontano učenje, metakognitivno učenje.
• Ta oblika učenja pridobiva znanje in izkušnje preko lastnih izkušenj.

Gagnejeva Teorija Učenja

• Na učenje gleda kot na kumulativen proces.
• Razlike v pripravljenosti so posledica različnih intelektualnih spretnosti.
• Oblike učenja zahtevajo različne pogoje.
• Pomembno je ponavljanje in povratna informacija za psihomotorično učenje.
• Za učenje pojmov so pomembni primeri.
• Za učenje stališć je pomembna identifikacija z modelom.

Gagnejeve Oblike Učenja

• Spoznavno, čustveno in spretnostno učenje.
• Učenje psihomotoričnih spretnosti (npr. igranje inštrumentov).
• Učenje besednih informacij (podatki in dejstva).
• Učenje intelektualnih spretnosti vključuje:
  • Razlikovanje predmetov po značilnostih.
  • Razlikovanje konkretnih pojmov.
  • Učenje abstraktnih pojmov..
  • Učenje pravil, principov, zakonitosti
  • Učenje pravil višjega reda.
• Učenje spoznavnih (kognitivnih) strategij
• Učenje stališč

Ebbinghausova Teorija

• Raziskoval je učenje in pozabljanje.
• Izhajal je iz asociativističnega pogleda.
• Bistven je pomen ponavljanja.
• Serija nesmiselnih zlogov je bila uporabljena za ocenjevanje časa učenja glede na dolžino serije, število ponavljanj in pozabljanje.
• Avtor je tudi krivulje pozabljanja.
• Najhitrejše pozabljanje se zgodi takoj po učenju, nato se upočasni.

Psihomotorično Učenje

• Kompleksno zaporedje gibov, ki jih izvajamo na bolj ali manj stalen način
• Z vaja in podkrepitev so ključni.
• Gladko, natančno in pravilno izvajanje dejavnosti je ključno, pri tem uporabite mišice.

Komponente Stališč

• Komponente so: Kognitivna (razum), Emocionalna, Konativna.

PIMGRAM Model

• Poudarja celosten pri pristop k učenju.
• Faze so: priprava, informacije (pridobivanje), motivacija, generiranje znanja, repetitivno utrjevanje, aplikacija znanja, metakognitivno zavedanje.
• Vsaka faza je ključnega pomena pri učinkovitem in trajnem učenju.

Načrtovanje Raziskave Psihologije Učenja

• 1: Opredelitev hipoteze / raziskovalnega vprašanja.
• 2: Pregled in izbira literature.
• 3: Izbira ustrezne raziskovalne metode.
• 4: Določitev ciljne populacije in izbor vzorca udeležencev.
• 5: Priprava orodij za zbiranje podatkov.
• 6: Analiza zbranih podatkov s primernimi statističnimi metodami.
• 7: Interpretacija rezultatov, povezava s teorijo.
• 8: Prirprava poročila raziskave (uvod, metoda, rezultati, diskusija, sklep).

Dimenzije Motivacije

• Notranja (intrinzična) izvira iz želja, interesov.
• Zunanja (ekstrinzična) izvira iz okoljaskih zahtev, pritiskov.
• Primarna motivacija temelji na fizioloških potrebah.
• Potreba po hrani, pijači in varnosti.
• Sekundarna motivacija temelji na socialnih interakcijah (samoaktualizacija).
• Pozitivna motivacija je z pozitivnimi cilji.
• Negativna motivacija se izogiba kazni..

Odnos Med Motivacijo in Učenjem

• Učna motivacija daje pobude za učenje, ga usmerja, določa trajanje, intenziteto in kvaliteto.
• Pomanjkanje motivacije-učenci le neradi ali pod prisilo delajo aktivnosti, povezane z učenjem .

Sugestopedija

• Metoda poučevanja z zmanjšanjem psiholoških ovir in ustvarjanjem sproščenega, pozitivnega učnega okolja
• Uporaba glasbe, ritmičnih vaj, iger vlog, pozitivne sugestije.
• Ta pristop spodbuja kreativnost in maksimalno učinkovitost

Hipnopedija

• Učenje med spanjem.
• Posredovanje informacij v podzavest preko posnetkov učnih vsebin.
• Obstaja malo raziskav in dokazov izboljšav za pomnjenje in učenje brez truda.

Možganski Polobli Pri Učenju

• Leva polobla je povezana z analitičnim, logičnim in jezikovnim procesiranjem.
• Dobra je za obdelavo podatkov matematične naloge, jezik, branje in pisanje.
• Desna polobla je povezana z ustvarjalnostjo, intuicijo, prostorskim razmišljanjem ter vizualno obdelavo.
• Uporaba je za kreativnem razmišljanju, umetnosti in zaznavanju vzorcev.