Hemostaza in motnje strjevanja krvi

Tromboza in hemoragična diateza

• Hemoragična diateza in tromboza nastaneta zaradi motenj normalnih procesov hemostaze.
• Pri večjih poškodbah je pomembno preprečiti krvavitev.
• Proces hemostaze je običajno uspešen, vendar so velike krvavitve poseben primer.
• Hemoragična diateza je redka, pogosto pa nastane ob zdravljenju (npr. z antikoagulanti).
• Motnje hemostaze v smislu hemoragične diateze se lahko ugotovi z rutinskimi testi.
• Tromboza je pogosta, vendar obstaja malo rutinskih testov z dobro napovedno vrednostjo.

Uvod: normalna hemostaza

• Proces hemostaze se običajno začne s poškodbo žilne stene (endotelijskih celic in subendotelija).
• Razlikujemo primarno in sekundarno hemostazo.
• Primarna hemostaza poteka hitreje in vključuje žilno in trombocitno fazo.
• Sekundarna hemostaza je postopek koagulacije (strjevanja krvi) in fibrinolize (razgradnje fibrina).

Primarna hemostaza

• Primarna hemostaza je hitri način zaustavitve krvavitve.
• Pomembni sta vazokonstrikcija in trombocitna aktivacija.
• Vazokonstrikcija: gladke mišične celice v žilni steni se skrčijo.
• Trombociti: se vežejo na poškodovano žilno steno (adhezija) in se medsebojno le(agregacija).
• Motnje v primarni hemostazi se lahko ugotovijo z testi krvavitve, vendar ti ne razlikujejo med motnjami v žilni steni in trombocitih.

Trombociti

• Trombociti se vežejo na kolagen in aktivirane endotelijske celice (pomen adhezijskih molekul, von Willebrandovega faktorja).
• Adhezija trombocitov: začne se z vezavo trombocitnega receptorja na kolagen, kar sproži aktivacijo trombocitov in agregacijo.
• Aktivacija trombocitov: vezava na kolagen, trombin in ADP sproži heterodimerizacijo GP, kar tvori receptorje za druge molekule.
• Agregacija trombocitov: heterodimerizacija GP IIb in GP IIla v GP IIb/IIIa, membranski receptor za fibrinogen, vWF in druge molekule (fibronektin, vitronektin, trombospondin), omogoča medsebojno "lepljenje" trombocitov.

Sekundarna hemostaza – koagulacija krvi in fibrinoliza

• Sekundarna hemostaza je proces koagulacije, ki z nastankom fibrinskega čepa zagotovi trajno zaporo na mestu poškodbe.
• Po zaceliitvi poškodbe se fibrinski čep razgradi (fibrinoliza), kar omogoči pretok krvi.
• Koagulacija se sproži hkrati s primarno hemostazo, vendar je proces počasnejši.
• Negativne povratne zanke so pomembne za ustavitev koagulacije, zdrave endotelijske celice z izločanjem prostaciklina in NO preprečujejo širjenje procesa.

Faktorji koagulacije

• Razvrstijo se lahko na proencimi (serinske proteinaze), kofaktorje in aktivatorske substanc.

Ekstrinzična in intrinzična pot koagulacije

• Ekstrinzična pot je odgovorna za začetek procesa.
• Sproži jo tkivni faktor (TF).
• Skupna pot koagulacije: povezava med ekstrinzično in intrinzično potjo.
• Aktivacija Hagemanovega faktorja (XII).
• Intrinzična pot kot pospeševalec ekstrinzične poti.

Zaustavitev koagulacije

• Koagulacija je v glavnem pozitivna povratna zanka.
• Negativne povratne zanke, endotelijske celice (NO, prostaciklin, ekto-ADPaza) ter heparan-proteoglikani pomagajo preprečiti širjenje.
• Pomembna vloga antitrombina III (AT III).
• Trombomodulin, proteini C in S preprečujejo dodatno aktivacijo koagulacije.
• Fibrinoliza s tPA in urokinazo razgradi fibrinski čep.

Testi hemostaze

• Testi primarne hemostaze preverjajo žilno in trombocitno fazo.
• Testi sekundarne hemostaze preverjajo postopek koagulacije.
• Čas krvavitve, število trombocitov.
• Parcialni tromboplastinski čas (PTČ), protrombinski čas (PČ).
• Trombinski čas in reptilazni čas.
• Drugi testi vključujejo merjenje koncentracij specifičnih faktorjev koagulacije in antifosfolipidnih protiteles.

Hemoragična diateza in tromboza

• Znaki motenj hemostaze so različni, odvisno od vrste motnje.
• Značilni znaki za motnje primarne hemostaze so krvavitve v koži in sluznicah (petehije, purpura, ekhimoze).
• Za koagulopatije so značilni hematomi, krvavitve v sklepe, notranje organe in votline.
• Potrebno je razlikovati med motnjami primarne in sekundarne hemostaze.

Motnje primarne in sekundarne hemostaze

• Motnje žilne stene (prirojene ali pridobljene).
• Motnje trombocitov (trombocitopenija, motnje funkcij trombocitov).
• Hemofilija (pomanjkanje faktorja VIII ali IX).
• Von Willebrandova bolezen (pomanjkanje vWF).
• Bolezni jeter.
• Latrogena hemoragična diateza.

Diseminirana intravaskularna koagulacija (DIK)

• DIK je zaplet, ki se lahko razvije pri kroničnih ali akutnih boleznih, okužbah, itd.
• Značilna je hkratna hemoragična diateza in tromboza.

Tromboza

• Tromboza je lahko arterijska ali venska.
• Arterijska tromboza: pogosto posledica ateroskleroze.
• Venska tromboza: flebotromboza, tromboflebitis.
• Vzroki za vensko trombozo: počasni pretok krvi, poškodbe tkiva, citokinski odziv, itd.

Izpitne teme

• Spraševalna vprašanja o različnih vidikih tromboze in hemoragične diateze.