Tkiva PDF

# Tkiva Tkiva so skupki podobnih celic, ki opravljajo isto nalogo. Med njimi je medceličnina. Ker ni c.stene, se živali lahko gibajo. ## Krovna tkiva - Epitel - Na površini (koža, organi). - Celice so tesno skupaj, zaradi zaščite, ni medceličnine. - Celice so različnih oblik, lahko...

# Tkiva Tkiva so skupki podobnih celic, ki opravljajo isto nalogo. Med njimi je medceličnina. Ker ni c.stene, se živali lahko gibajo. ## Krovna tkiva - Epitel - Na površini (koža, organi). - Celice so tesno skupaj, zaradi zaščite, ni medceličnine. - Celice so različnih oblik, lahko so v večih plasteh. - Migetalčni epitel (Sapnik, jajcevod). ## Vezivna tkiva - Veliko medceličnine. - Čvrsto vezivno tkivo (Kite). - Rahlo vezivno tkivo (Koža + mišice). - Kostno tkivo. - Hrustančno tkivo. - Maščobno tkivo (Malo medceličnine). - Kri. ## Mišična tkiva - Skeletno mišično tkivo (Lahko zavestno uporabljamo). - Gladko mišično tkivo (Avtonomno/vegetativno živčevje). - Srčno mišično tkivo. ## Živčna tkiva - Živčne celice (Prenašajo informacije). - Nevroglialne celice (GLIA celice) (Skrbijo za prehranjevanje, električno izolacija, oporo in obrambo). # Obtočila - Krvožilni sistem. - Kaj potrebuje celica? - Glukoza (Za ATP). - Aminokisline (Za beljakovine). - Difuzija deluje samo na kratke razdalje, zato se razvijejo transportni sistemi. ## Kri - Naloge: - Transport (Hranilne snovi, O2; odnas odpadnih produktov (CO₂)). - Obramba oz. zaščita. - Prenašanje toplote. - Žile se razširijo (Rdeča lica). - Prenašanje hormonov, soli, protiteles. - Homeostaza - Uravnavanje stalnega notranjega okolja. ## Sestava krve - Krvna plazma (55%) - Medceličnina - Tekoča - Rumenkasta tekočina - Voda (91%) - Topilo za polarne snovi (Sladkorji, minerali, odpadne, hranilne). - Plazemske beljakovine (7%) - Vezava vode, prenašanje maščob, protitelesa. - Druge snovi (2%) - Krvne celice - Nastajajo v krvnotvornih organih: - Rdeči kostni mozeg - v ploščatih kosteh. - Limfatično tkivo (Nekateri levkociti) = Bezgavke, limfni vozli, priželjc. ### 1) Eritrociti - Ali rdeče krvničke. - Vbočene celice, brez jedra. - Rdeči kostni mozeg - vranica. - Nastajajo 2.10⁶/s. - Hormon eritropoetin spodbuja nastanek. - Preveč eritrocitov - gosta kri → strdek. - Prenašanje kisika po krvi, od dihalnih organov do celic. - To omogoča hemoglobin (Glavna sestavina eritrocitov). - Zgradba - 4 podenote - Kvartarna struktura - 1 podenota - Globin (Beljakovinski) - Hem (Nebeljakovinski) - Bolezni: Anemija - znak številnih bolezni. ### 2) Levkociti - Bele krvničke - Večji od eritrocitov, imajo jedro (Enotno ali razvejano). - Rdeči kosti mozeg in limfatično tkivo. - Nahajajo se v krvi in medceličnini. - **Zrnati** - Neutrofilci - Eozinofilci - Bazofilci - **Nezrnati** - Limfociti - Monociti -Sodelujejo pri nespecifični obrambi (Vnetja). - Bolezni: - Navadna bakterijska (Povečano št. levkocitov). - Levkemija (Nenormalno deljenje). ### 3) Trombociti - Niso celice, ampak delčki celic. - Rdeči kostni mozeg. - Mašenje ran. - Bolezni: - Zlepljanje trombocitov na stene žil povzroči kap/infarkt. - Sodelujejo snovi iz tromocitov, okvarjenih celic, plazme. - Trombociti sprostijo kemične snovi, ki omogočijo nastanek strdka. - Eritrociti se ujamejo na fibrinske niti. - Krvne celice nastanejo iz zarodne celice in se nato diferencirajo. # Krvne žile - 96.000 km žil. ## Zgradba žil - Čvrsta vezivna plast. - Enoplastna vrhnjica (Epitel). - Mišična plast iz gladke mišice in elastičnih vlaken. ## Arteriji - Odvodnice. - Debela osrednja plast. - Visok krvni tlak. ## Vene - Dovodnice. - Tanka osrednja plast. - Nizek krvni tlak (Pogon: skeletne mišice). - Raztegljive. - Zaklopke (Nedelovanje krčne žile). ## Kapilare - Povezujejo arterije in vene. - Stena iz 1 plasti celic. - Skozi bezgavke. - Vračajo preostali del krvne plazme v krvni obtok. AORTA → VELIKE ARTERIJE → ARTERIOLE → KAPILARE → VENULE → MAJHNE VENE → VELIKE VENE → VENA CAVA LIMFNE KAPILARE → LIMFNE ŽILE → VENA CAVA # Srce - Glavna črpalka - 4 kamrično - Levo prekat in predvor - oksigenirana kri - Desni prekat in preddvor - deoksigenirana kri - Delata sta ločena -Srčna mišica - Je samovzdržana - Krči se brez živčnih signalov, zaradi ritmovnika (Srčni spodbujevalni - Srce je prekrvavljeno s koronarnimi žilami (Strdek → infarkt; bypass) ## Srčni cikel - Ritmično krčenje (Sistola) in sproščanje (Diastola). ### 1. Sistola predvora - Tlak se v predvorih poveča. - Zaklopke se odprejo. - Prekati se napolnijo. ### 2. Sistola prekatov - Tlak se v prekatih poveča. - Aortne zaklopke in zaklopke pljučne arterije se odprejo. - Kri gre po telesu. - Ravnina zaklopk se potegne navzdol, v predvorih. - Se volumen poveča, nastane podtlak. - Sesalna sila potegne kri iz ven. ### 3. Diastola - Počitek. ## EKG - Elektro kardiogram. ### P - Depolarizacija preddvorov - Začetek krčenja ### QRS - Repolarizacija preddvorov - Konec krčenja ### T - Depolarizacija prekatov - Začetek 2. faze - Repolarizacija prekatov ## Krvni tlak - 120/80 mmHg = 17/10 kPa. - Sila, ki deluje na površino žilnih sten. - Filtracija - Visok krvni tlak = sistolični krvni tlak. - Nizki krvni tlak = diastolični krvni tlak. - Tlak v pljučnem obtoku je nižji, saj ne sme priti do filtracije, tam se menjujeta le CO2 in O2. # Delovanje kapilar (v sistemskem krvnem obtoku) - Kapilare so od celic oddaljene za največ 3 premere celic. - Kapilar ni v hrustančnem tkivu, roženici, zenici in koži. ## Mišični sfiniktri - Krožne mišice. - Lahko se stisnejo in omejijo krvni obtok. - Izmenjava snovi med krvjo in celicami. - Krvna plazma iztopa iz kapilare v medceličnino. - Kisik se sprosti iz hemoglobina in gre v celico. - Odpadne snovi iz celice grejo v medceličnino. - Krvna plazma vstopa v kapilaro. # Transportni sistem pri živalih - Enoceličarji in vrtinčarji nimajo krvožilnega sistema. ## Nesklenjen sistem - Členonožci, večina mehkužčev. ## Sklenjen sistem - Kolobarniki, glavonožci, vretenčarji. ### Vretenčarji - Ribe - Sklenjen, enojni krvni obtok. # Srčnožilne bolezni ## Srčna kap - Nezadostna oskrba s krvjo. - Poslabšanje srčne funkcije. - Bolečina v prsih, zadihanost. ## Ateroskleroza - Oblege iz maščob in holesterola. - Krvni strdek, srčni napad, možganska kap, gangrena (tkiva). ## Okvare pretina - Odprtine med levo in desno polovico srca. - Povezano s težavami zaklopk. ## Anevrizma aorte - Raztegovanje in slabljenje aortne stene. - Zaradi srčnih obolenj in povišane krvnega tlaka. ## Okvarjena zaklopka - Prirojena okvara, posledica revmatične vročice. - Posledice: Nepravilno zapiranje, šum. # Imunski sistem - Zakaj zbolimo? - Patogeni organizmi (Virusi, trakulje, enoceličarji (plazmodi), zajedalci, bakterije). ## Vrste obrambe ### 1. Specifična obramba - Daločen povzročitelj. - Neznati levkociti. - Limfociti B in T (Plazmatske in spominske celice). ### 2. Nespecifična obramba - Vnetja. - Zrnati levkociti. - Granulociti, makrofagi. ## Obrambne črte ### 1. Prva obrambna črta - pregrada - Koža - Sluznica - Encimi, kisline, simbiotski organizmi. - Razgradnja tujkov; mikrobiota. ### 2. Druga obrambna črta - nespecifična obramba - Mikroorganizmi vdrejo v telo, histamin povzroči vnetje. - **Lokalni vnetni odziv** - Povečana temperatura na območju vnetja. - Več makrofagov, trombocitov, protiteles. - Več plazme gre v tkiva, kapilare so bolj prepustne. - **Sistemski vnetni odziv** - Vročina. - Več levkocitov. ### 3. Tretja obrambna črta - specifična obramba - Prilagojen odziv. - Prirojena imunost. - Pridobljena imunost. - Imunost se ustvari. ------- - **Umetno** - Cepiva (Mrtev ali oslabljen virus, protitelesa, mRNA (Ustvari beljakovino, ki napade). - Virusi mutirajo, zato cepivo na dolgi rok ni uspešno, saj le zamakne obolenje. - **Naravno** - Ob stiku s povzročiteljem. - Protitelesa in spominske celice. ------- - Evolucija gre v smer čim manjše škode, organizem lahko preide iz patogenega v simbiotskega. ## Limfociti - **Limfociti T** - Koordinacija imunskega sistema. - **Limfociti B** - Plazmatke- protitelesa. - Spominski limfociti B. - Shranijo informacije. # Imunost - Če je celica okužena ali se nenormalno deli je poslana v celično smrt. - **Pasivna** - **Naravna** - Preko posteljice, dojenja. - **Umetna** - Cepljenje s protitelesi. - **Aktivna** - **Naravna** - Stik s povzročiteljem - **Umetna** - Cepljenje - Oslabljen virus - Delčki virusa - Mrtev virus - mRNA - Biotehnološko vektor - mRNA navodilo za izdelavo "spikes" **Antigen** - beljakovina na površini celice, ki prepozna tujek. **Čredna imunost** - če je večina cepljena je verjetnost, da pride do izbruha manjša.. # Dihala - Kako sta povezana celično dihanje in pljučno dihanje? ## Celično dihanje C₆H₁₂O₆ + O₂ → CO₂+H₂O ### 1. Glikolza - Citosol - Piruvat ### 2. Nastanek AcCoA - Mitohondrij - AcCoA ### 3. Krebsov cikel - Mitohondrjiski matriks - CO₂ - NADH ### 4. Dihalna veriga - Notranja membrana. - O₂ - H₂O - ATP ## Pljučno dihanje - Izmenjava plinov preko dihalnih površin. ## Dihalna pot ### Dihalna pot Nosna votlina → žrelo → grlo → sapnik → sapnice → sapničice ### Dihalna površina - Alveoli ### Strukture za dihalne gibe - Dihalne mišice, živci, poprsne mrene. ## Nosna votlina - Koščeno in hrustančno ogrodje. -Prekrvavljena in vlažna sluznica. - Segrevanje zraka. - Vlaženje zraka. - Očisti prašne delce. - Vohalni epitel zaznava vonjave. - Sinusi - Kroženje zraka (Dodatno segrevanje). - Glas. - Manjša teža lobanje ## Žrelo - Križišče nosne in ustne votline. - Obrambni obroč: - Mandlji, bezgavke, žrelnica (Samo pri otrocih). - Obramba pred patogenimi organizmi. - Evstahijeva cev povezuje srednje uho in žrelo. ## Grlo - Ojačitve s hrustancem. - Ščitasti hrustanec - adamovo jabolko. - Poklopec zapira dihalno pot za hrano. - Preprečuje zaprtje dihalne poti - Glasilke - 2 kožni gubi se stisneta, zrak se zatrese, nastane zvok. ## Sapnik - Mišična plast iz gladke mišice in elastičnih vlaken. - Čvrsta vezivna plast. - Sluz s tujki se zaradi migetalčnih epitevov premika proti žrelu, nato lahko izkašljamo ali pogoltnemo. - Sapnik je ojačan s podkvastimi brustanci. ## Pljuča - V rebrni kletki, v prsnem košu. - Levo pljučno krilo (2 režnja) in desno pljučno krilo (3 režnji). - Poprsnica povezuje rebra in pljuča. ## Alveoli - Pljučni mehurčki. - V grozdih. - Obdaja ga omrežje kapilar in vezivno tkivo. - Poškodba mrene - vdor zraka pljučno krilo se sesede. ## Prehod plinov - Sufraktant - Podoben fosfolipidom; raztegnjenost - Deoksigenirana - Tekočina - O₂ - CO₂ - Oksigenirana kri ### Difuzija O₂ - Raztopi v alveolu → enoplastni epitel alveola → vmesna tekočina → enoplastni epitel stene kapilare → membrana eritrocitov → vezava na Hb. ### Difuzija CO₂ - Nasprotna pot. - 30% CO₂ je vezanega na Hb. - 10% CO₂ je v plazmi. - 60% CO₂ je v obliki hidrogenkarbonatnih ionov CO₂+H₂O→ HCO₃+H+ - H+ nižajo pH, (Pufri nevtralizirajo), receptorji zaznajo potrebo po O₂. # Mehanizem dihanja ## Vdihi - Aktiven - Krčitev medrebrnih mišic in trebušne prepone. - Večji volumen. - Podtlak v alveolih. - Zrak gre v alveole. ## Izdih - Passiven - Sprostitev dihalnih mišic. - Alveoli se stisnejo (Pasivno elastično tkivo). - Tlak v pljučih naraste. - Zrak gre iz alveolov. # Bolezni dihal - Vnetja - Nosna sluznica → rinitis. - Žrelo → faringitis. - Grlo → laringitis. - Bronhiji → bronhitis. - Pljuča → pljučnica. ## Emfizem - Izguba elastičnosti tkiva (Povzročajo ga cigarete). ## Astma - Kronično vnetje - Manjši volumen. # Dihala živali - Odvisna od velikosti in energijskih potreb organizma. - Enoceličarji in vrtinčarji nimajo dihal. ## Kolobarniki - Preko vlažne telesne površine - Preonos do celic s krvožiljem. - Dihalna površina je izpostavljena. ## Uvihan del - Kopenske živali, pljuča, vzdušnice. ## Izvihan del - Vodne živali, štkrge. ## Škrge - Zunanje in notranje štkrge. ### Zunanje - Izvihane. ### Notranje - Izvihane, a skrite v škržni votlini. - Povečana spremenjena površina sprednjega dela čreves. - Odpiranje žrela - škržne reže. - Med režami so škržni loki kot alveoli. - Škržni listič - Škržna platica. - Kapilarni preplet. - Hrustančnice nimajo poklopca, zato morajo plavati. - Kostnice imajo poklopec, ki ustvarja tok vode, zato ne rabijo plavat. ## Protitočni sistem - Voda in kri tečeta v nasprotni smeri, da je difuzija bolj učinkovita. ## Vzdušnice - Uvihane, zato, da se ne izsušijo. - Cevke, lističi, vrečke - Dihalnice (Na zadku) za žuželke. - Hitinska stena. - Zrak gre v celice, ne v kri (Zato je krvožilje nesklenjeno). - Členonožci, žuželke. - Dvoživke še nimajo dobrih pljuč, zato dihajo še s kožo. - Plazilci nimajo razvitih dihal. ## Ptice - Ker letijo potrebujejo veliko O₂, zalogo. - Naredijo nizko, ker na višini ni toliko O₂. - Cevasta pljuča. - Protitočni sistem. # Prebavila - Snovi - Organske snovi (Ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, nukleinske kisline...) - Minerali. - Voda. - Naloge: - Energija, gradbeni element. - Osmotske razmere (Aktivacija encimov, sestavi deli). - Okolje za potek reakcij. ## Prebavna pot - Ustna votlina - Žrelo - Požiralnik - Želodec (Dvanajstnik) - Tanko črevo - Debelo črevo - Danka - Zadnjik - Žleze: - Ustne slinavke - Trebušna slinavka - Jetra - Razgradnja hrane, absorbcija in odpad. ## Ustna votlina ### Mehanska prebava - Zobje, žvekalne mišice, jezik. - Majhni koški večja površina za kemično prebavo. ### Zobje - V oblogah so bakterije, ki so občutljive na pH, zaradi njih nastane karies. - Sklenina. - Zobovina. - Pulpa (Živci, krvne žile). - Dlesen. - Kost. - Zobni cement. - Vezi - 20 mlečnih zob, 32 zob (4 modrostni). - Sekalca. - Področnik. - Ličnika (Predmeljaka). - Kočniki (Meljaki). ### Kemična prebava - Žleze ustne slinavke. - Izločajo slino (1 L/dan)- (Voda+entimi (amilaza)). ## Žrelo - Dihalna in prebavna pot. - Poklopec. ## Požiralnik - Mišična cev - Med hrbtenico in sapnikom. ### Peristaltika - Način kako hrana potuje. - Krožne (Notranje) in vzdolžne (Zunanje). - Se stisnejo. ## Želodec - Največji del prebavne poti. - Kemična in mehanska prebava. - Hrana je v želodcu pol do dve uri. - Kapaciteta želodca je 2 L. ## Tanko črevo - 7 m dolgo, premer 2-3 cm, velika površina (Za lažjo absorbcijo), hrana ostane 6 h. ### Naloge: - Dokončna prebava. - Absorbcija hranilnih snovi v kri in limfo. ### Zgradba - Dvanajstnik. - Tešče in vito črevo. ## Dvanajstnik - Začetni del (20-25 cm). - V dvanajstnik se izločajo izločki iz trebušne slinovke in jeter. ## Trebušna slinavka - Encimi in hormoni - Dvojno delovanje ### Notranje - Langerhansovi otočki. - V kri. - Inzulin. - Glukagon. ### Zunanje - Žlezni mešički. - Po izvodilu v tanko črevo. - Tripsin (Za beljakovine (V pH=7 okolje)). - Amilaza. - Lipaza. - Nukleaza. ## Jetra - Največji notranji organ. - Ni proizvodnje encimov. - Žolč se dela v jetrih. - Potuje po žolčnih kanalih v žolčnik, nato pa po vodilih v dvanajstnik in v prebavo, kjer razgrajuje maščobo na drobne kapljice, da lahko lipaza lažje deluje (Zaradi večje površine) = Emulgacija. ### Jeterni krvni obtok - Jetra so zelo prekrvavljena. - Jetrna arterija iz srca prinaša oksigenirano kri. - Iz prebavil (Črevo) izhaja portalna vena, ki prenaša hrano. - V jetra, iz jeter izhaja jetrna vena (Priključi se splošni veni). ### Naloge - Sinteza snovi: - Žolč - Shranjevanje snovi - Vitamini topni v maščobah (D,E,K,A). - Presnova aminokislin - Sinteza 12 aminokislin in razdradnja N₂ (→ sečnina). - Presnova ogljikovih hidratov - Glukoza → glikogen (Založni); uravnavanje glukoze v krvi. - Presnova lipidov. - Sinteza holesterola. - Razstrupljanje. - Razgradnja škodljivih snovi (Npr. etanol). ## Tešče in vito črevo - Zgradba: Gube-resice-mikrovili ## Debelo črevo - Slepo črevo, ki se končuje s krajšim podaljškom = Slepič, ki shranjuje simbiotske mikroorganisme. ### Naloga - Pretvorba kašaste vsebine v iztrebke. - Absorbcija vode, mineralnih snovi in vitaminov. - Ne gre več za prebavo, saj ni prisotno delovanje encimov, le mikroorganizmi (Mikrobiom) razgrajajo še uporabne snovi. - Mikrobiombolezni → tablete z določenimi mikroorganizmi proti boleznim (Npr. depresija). ## Danka - Rektum - 12 cm ## Zadnjik - Anus. - 2 vrsti krožnih mišic: - Prečno progaste (Somatsko živčevje, zunanje). - Gladke (Avtonomno živčevje notranje). # Prebavila živali - V celici - Enoceličarji - Zunaj organizma. - Pajek - Spusti encime na žrtev in posrka že prebavljeno hrano. ## Prebavni cevi ### 1. Aproktno črevo - Brez zadnjične odprtine. - Ne moraš skozi jest. - Morske veternice, vrtinčarji. ### 2. Evproktno črevo - Ima zadnjično odprtino. - Usta-požiralnik-želodec-črevo. - Razlike. ## Usta - Mehanska obdelava. - Muha, kobilica. - Lizalo, grizalo, sesalo (Metulj), strgača (Polž), kljun (Različne oblike). ## Požiralnik - Golša - Razširjen del. - Shranjevanje hrane. - Kolobarniki, polži, žuželke, ptice. ## Želodec - Prežvekovalci. - Ptice. ## Črevo - Različno glede na prehrano. - Rastlinojedci imajo še prisotno dolgo slepo črevo z mikrobiotskimi organizmi. - Mesojedci imajo kratko slepo črevo. - Paramecij - fagocitoza. - Ožigalkarji - aproktno črevo. - Vrtinčarji - aproktno črevo, usta na sredini. - Trakulje (Ploski črvi) nimajo prebavil, ker živijo v prebavilih drugih. - Deževnik (Kolobarniki) imajo golšo in delajo humus. - Školjke - filtracija = čiščenje vode.