Anatomija srca in krvi - 10. razred

Tkiva so skupine podobnih celic, ki opravljajo isto nalogo. Med njimi je prisotna medceličnina. Ker živalske celice nimajo celične stene, se lahko živali prosto gibajo.

Epitelno tkivo se nahaja na površini telesa in organov, kot je koža. Celice so tesno skupaj, da tvorijo zaščitno pregrado, medceličnina pa je minimalna. Celice so različnih oblik in so lahko organizirane v več plasteh. Migetalčni epitel najdemo v sapniku in jajcevodu, kjer pomaga pri odstranjevanju prahu in premikanju jajčeca.

Vezivna tkiva so sestavljena iz veliko medceličnine. Med njimi so čvrsto vezivno tkivo, ki ga najdemo v kitah, rahlo vezivno tkivo v koži in mišicah, kostno tkivo, hrustančno tkivo, maščobno tkivo z majhno količino medceličnine in kri.

Skeletno mišično tkivo je pod nadzorom naše volje, kar pomeni, da ga lahko zavestno uporabljamo. Gladko mišično tkivo nadzoruje avtonomni živčni sistem. Srčno mišično tkivo najdemo v srcu in skrbi za črpanje krvi.

Živčna tkiva so sestavljena iz živčnih celic, ki so sposobne prenašati informacije, in nevroglialnih celic (GLIA celic), ki skrbi za prehranjevanje, električno izolacijo, oporo in obrambo živčnih celic.

Krvožilni sistem skrbi za transport hranilnih snovi, kisika in odpadnih produktov med celicami. Celice potrebujejo glukozo za energijo in aminokisline za gradnjo beljakovin.

Kri ima več funkcij, med katere sodijo prenos hranil, kisika in odpadnih produktov, obramba telesa, prenašanje toplote, hormonov, soli in protiteles ter uravnavanje notranjega okolja (homeostaza).

Krv je sestavljena iz krvne plazme, ki je tekočina, in krvnih celic. Krvna plazma vsebuje vodo, plazemske beljakovine in druge snovi. Krvne celice nastajajo v krvnotvornih organih, kot so rdeči kostni mozeg in limfatično tkivo.

So del imunskega sistema, ki se nahajajo v krvi in medceličnini. So beli krvni delici, ki se delijo na dve skupini: zrnate (neutrofilci, eozinofilci,  bazofilci) in nezrnate (limfociti, monociti).

So bela krvna telesca in sodelujejo pri nespecifični obrambi pred okužbami. Priporočljivo je, da imate veliko neutrofilcev! To je dober znak.

So celični ostanki, ki nastajajo v rdečem kostnem mozgu. So manjši od rdečih krvnih celic in so nepogrešljivi pri strjevanju krvi, s čimer preprečujejo prekomerno krvavitve.

So krvne žile, ki so odvodnice - prenašajo krv iz srca. Imajo debelo osrednjo steno in visok krvni tlak, ki jim pomaga pri prenašanju krvi do okončin.

So krvne žile, ki so dovodnice - prenašajo krv iz okončin nazaj v srce. Imajo tanjšo steno in nižji krvni tlak, ki pomaga pri prenašanju krvi nazaj k srcu.

So najmanjše žile, ki so izjemno tanke in povezujejo arterije in vene. Njihova glavna naloga je izmenjava snovi med krvjo in celicami telesa.

Glavna naloga je črpanje krvi po telesu. Sestavljen je iz 4 komor – levega in desnega prekata in levega in desnega preddvora. Levi prekat in preddvor prenašata oksigenirano kri, desni prekat in preddvor pa deoksigenirano.

Srčni cikel se v bistvu deli na sistolo in diastolo. Sistola pomeni krčenje, diastola pa razširitev.

To so celice, ki so pomembne za imunski sistem. Delite se v dve vrsti: Limfociti T in limfociti B.

Celice, ki so zadolžene za koordinacijo imunskega sistema

Celice, ki proizvajajo protitelesa. Obstajata dve vrsti: plazmatke in spominski limfociti B.

Imunost je obrambni sistem telesa, ki se bori proti povzročiteljem bolezni. Obstajata dve glavni vrsti: pridobljena in naravna.

Imunost, ki je osnovna zaščita od rojstva. Gre za odpornost, ki jo telo pridobi zaradi genov.

Imunost, pridobljena zaradi stik s povzročitelji bolezni ali cepljenja

Vrsta imunosti, ki jo telo pridobi zaradi stika s povzročiteljem bolezni. To se zgodi, ko se telo okuži in razvije protitelesa proti specifičnemu povzročitelju.

Vrsta imunosti, ki jo telo pridobi brez neposrednega stika s povzročiteljem bolezni. Primer je prenos protiteles od matere na otrok preko posteljice ali

Hrustančnice so ribe, ki nimajo poklopca nad škrgami, zato morajo nenehno plavati, da bi ohranile pretok vode čez škrge in s tem preživele.

Kostnice so ribe, ki imajo poklopec nad škrgami, ki ustvarja tok vode, zato jim ni treba nenehno plavati, da bi preživele.

Protitočni sistem je način transporta tekočin v organizmu, kjer se dve tekočini (npr. voda in kri) gibljeta v nasprotnih smereh. To omogoča učinkovitejšo difuzijo snovi med tekočinama.

Vzdušnice so cevi, ki prenašajo zrak od zunanjega okolja do celic v organizmu. Pri členonožcih so vzdušnice tanke cevke ali lističi, pri žuželkah pa so vrečke, ki omogočajo bolj učinkovito dihanje.

Ptice zaradi letenja potrebujejo veliko količino kisika, zato imajo izredno učinkovit dihalni sistem. Pljuča so cevaste oblike, kar omogoča velik pretok zraka v pljuča. Imajo tudi protitočni sistem, ki zagotavlja stalno oskrbo s kisikom.

Prebavila so sistem organov, ki v človeškem telesu razgrajujejo hrano in absorbirajo hranilne snovi v kri. V prebavilih poteka kemična in mehanska prebava, pri čemer se hrana drobi in s pomočjo encimov razgrajuje na manjše molekule, ki jih telo lahko absorbira.

Ustna votlina je prvi del prebavne poti, kjer se hrana mehansko in kemično prebavi. Zobje drobijo hrano, jezik jo meša, slinavke pa izločajo slino, ki vsebuje encime za razgradnjo ogljikovih hidratov.

Želodec je največji del prebavne poti, kjer se hrana mehansko in kemično prebavi. Potrebno je od 30 minut do 2 uri, da se hrana prebavi v želodcu. V želodcu se hrana premeša in meša z želodčno kislino, ki jo izločajo stene želodca.

Dva kožna guba se stisneta in zatreseta zrak, kar ustvari zvok.

Sestavljena iz gladkih mišic, elastičnih vlaken in čvrstega vezivnega tkiva. Sluz s tujki se premika proti žrelu s pomočjo migetalčnih epitevov, kar omogoča izkašljevanje ali požiranje. Ojačan s podkvastimi brustanci.

Nahajajo se v rebrni kletki in so sestavljeni iz dveh delov: levega pljučnega krila (2 režnja) in desnega pljučnega krila (3 režnji). Prsnica povezuje rebra in pljuča.

So pljučni mehurčki, ki se nahajajo v grozdih in so obdani z omrežjem kapilar ter vezivnega tkiva. Poškodba mrene lahko povzroči vdor zraka in sesede pljučno krilo.

Težko razpoznavna tekočina, ki obdaja alveole in pomaga pri raztezanju pljučnih mehurčkov. Omogoča prehod kisika O₂ iz alveolov v kapilare in ogljikovega dioksida CO₂ iz krvi v alveole.

Kisik se raztopi v alveolu, prehaja skozi eno plast epitela alveolov, vmesno tekočino, eno plast epitela stene kapilare, membrano eritrocitov in se na koncu veže na hemoglobin (Hb) v krvi.

Ogljikov dioksid se prenaša po nasprotni poti kot kisik. Večina ogljikovega dioksida se v krvi spremeni v hidrogenkarbonatne ione (HCO₃^-), pri čemer se sprostijo protoni (H⁺). Proton poveča kislost krvi, kar zaznajo receptorji v telesu in sprožijo potrebo po kisiku.

Vdih je aktiven proces, ki ga sproži krčenje medrebrnih mišic in trebušne prepone. To poveča volumen prsnega koša, zniža tlak v alveolih in omogoči vstop zraka v pljuča.

Kapilarne so majhne krvne žile, ki se nahajajo v vseh tkivih telesa. Po njih se izmenjujejo kisik, ogljikov dioksid in hranila med krvjo in celicami. Premer kapilar je majhen, kar jim omogoča tesen stik z okoliškimi celicami. Kapilare so ključne za delovanje krvožilnega sistema in so neposredno povezane z difuzijo snovi.

Mišični sfinktri so majhne krožne mišice, ki se nahajajo v stenah kapilar. Njihova naloga je regulirati pretok krvi skozi kapilare. Ko se sfinktri stisnejo, se pretok krvi zmanjša, kar omogoča, da se v medceličnino sprosti več kisika in hranil. Ko se sfinktri sprostijo, se pretok krvi poveča, kar omogoča odstranitev odpadnih snovi iz tkiv.

Nesklenjen krvožilni sistem je tip krvožilnega sistema, pri katerem se kri ne vrača neposredno v srce. Kri kroži po telesu skozi odprte žile in se nato vrne v srce skozi medceličnino. Ta tip krvožilnega sistema se pogosto pojavlja pri nevretenčarjih, kot so členonožci in večina mehkužčev.

Sklenjen krvožilni sistem je tip krvožilnega sistema, pri katerem se kri vrne neposredno v srce po zaprtih žilah. Srce črpa kri skozi žile in se nato vrača v srce po venah. Ta tip krvožilnega sistema se pojavlja pri vseh vretenčarjih, nekaterih mehkužčev in kolobarnikih.

Srčna kap je stanje, ko se del srčne mišice zaradi premalo krvi poškoduje. To se zgodi, ko je v srčno mišico prekinjen pretok krvi zaradi blokade arterij, ki jo oskrbujejo. Simptomi so lahko bolečina v prsih, zadihanost, utrujenost in omotica.

Ateroskleroza je bolezen, ki se kaže v odebelitvi sten arterij zaradi kopičenja holesterola in maščob. Ta odebelitev lahko ovira pretok krvi, kar lahko povzroči srčni napad, možgansko kap ali gangreno. Tveganje za nastanek ateroskleroze se povečuje s staranjem, kajenjem, nezdravim načinom življenja in družinsko predispozicijo.

Okvara pretina je prirojena težava, ki se pojavi med razvojem srca. To stanje pomeni, da je med levo in desno polovico srca odprtina, ki jo običajno ni. To povzroča mešanje kisikove in nekisikove krvi, kar ima lahko resne posledice po zdravju.

Anevrizma aorte je bolezen, ki se kaže v izbočenju ali razširitvi stene aorte, ki je glavna žila, ki prenaša kri iz srca. Anevrizma aorte se lahko pojavi zaradi srčnih obolenj, povišanega krvnega tlaka, prirojene anomalije ali zaradi poškodbe. To stanje je zelo nevarno in lahko povzroči smrt.