ZAPISKI2 PDF - Osnovni pravni pojmi in temelji državne ureditve

TEMELJNI PRAVNI POJMI IN TEMELJI DRŽAVNE UREDITVE PRAVO -> sistem pravil, s katerimi zakonodajalec pravnim subjektom zapoveduje določen način ravnanja, prepoveduje ali dovoljuje določena družbeno ne/zaželena ravnanja. Je skupek utemeljenih norm, s katerimi državna oblast ureja tista...

TEMELJNI PRAVNI POJMI IN TEMELJI DRŽAVNE UREDITVE PRAVO -> sistem pravil, s katerimi zakonodajalec pravnim subjektom zapoveduje določen način ravnanja, prepoveduje ali dovoljuje določena družbeno ne/zaželena ravnanja. Je skupek utemeljenih norm, s katerimi državna oblast ureja tista vedenja, ki so po svoji naravi konfliktna ali pa bi lahko bila konfliktna, da jih je zaradi varstva nujno treba pravno urediti nespoštovanje pa sankcionirati. PRAVO je normativno -> se ne ravna po kavzalnih zakonitosti kot tehnika/naravoslovje TEMELJNE ZNAČILNOSTI PRAVA V DEMOKRACIJI: ureja razmerje pri tistih, na katera se lahko nanaša javno in dostopno mora obstajati natančen postopek za ugotavljanje resničnosti dejstev, ki so nujna za uporabo pravnih norm ureja le razmerja, pri katerih država lahko zagotovi uspešen nadzor nad izvajanjem pravnih norm RAZMERJE MED PRAVO IN MORALO MORALNE NORME OBIČAJNE PRAVNE NORME - za vrednotenje ravnanj pravnih - po volji zakonodajalca postanejo subjektov pravne - nastanejo spontano z zunanjim - pravne norme oblikuje vedenjem in ravnanjem pravnih zakonodajalec ali po njegovih subjektov pooblastilih drugi pristojni organi - sankcije so nepredvidljive (prezir, - v naprej določajo sankcijo kritike,... KONTINENTALNO PRAVO COMMON LAW obsežne zbirke zakonov podobne primere rešujejo na podoben sodnik svojo razlago zakonov utemeljuje z način navajanjem njihovega pomena sodnik navaja precedense, družbene sodnik ima dejavno vlogo norme, poslovne prakse sodnik je nevtralen razsodnik porota Precedens -> se nanaša na sodno prakso, ki podobne primere rešujejo na podobne načine. Tak sistem v gospodarstvo prinaša gotovost, stranki pa spodbudi, da ob upoštevanju prava, ki bi ga uporabilo sodišče, predvidita odločitev in spor rešita TEMELJI DRŽAVNE UREDITVE RS DELITEV OBLASTI zagotavlja, da so različne veje oblasti (zakonodajna, izvršilna, sodna) med seboj ločene in neodvisne. Da se prepreči koncentracija moči v eni osebi ali instituciji. Preprečuje zlorabo oblasti. Zakonodajna oblast Sprejema zakone, ki urejajo družbo. Opravlja Državni zbor Izvršilna oblast Izvaja zakone in vodi državno upravo. Predstavlja vlada in predsednik Sodna oblast Skrbi za razlago in uporabo uakonov ter zagotavlja pravno varnost. Opravlja sodišče Pomembno: Preprečuje zlorabo oblasti, da ne pride do diktature. Zaščita svobode in pravic državljanov, ki omogoča, da vsaka veja oblasti deluje kot nadzornik druge Pravna država, ko je neodvisna sodna oblast zagotavlja, da se zakoni izvajajo pravično in nepristransko, krepi zaupanje državljanov v pravni sistem Sistem zavor in ravnovesij Mehanizem, ki izhaja iz načela delitve oblasti. Njegov namen je preprečiti, da bi katera koli veja oblasti pridobila preveč moči, s čimer se zagotavlja ravnovesje med njimi. Vsaka veja oblasti ima določena pooblastila, s katerimi lahko nadzoruje ali omejuje delovanje drugih vej. zakonodajna veja (državni zbor) Sprejema zakone, ki jih mora vlada izvajati. Lahko odstavi predsednika vlade. izvršilna veja (vlada in predsednik) Lahko razpusti državni zbor v določenih okoliščinah. Vlada lahko predlaga zakone sodna veja Ustavno sodiče lahko razveljavi zakone, ki so v nasprotju z ustavo. PRAVNA DRŽAVA Pravna država je načelo, ki zagotavlja, da je država vezana na pravo in da vsi organi oblasti ravnajo v skladu z zakonom. To načelo je temelj demokratičnih družb in zagotavlja, da oblast ne deluje samovoljno, temveč na podlagi pravnih pravil, ki veljajo enako za vse Ključne značilnosti pravne države: 1. Vladavina prava: Nihče ni nad zakonom 2. Ločitev oblasti: Državna oblast je razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo 3. Spoštovanje človekovih pravic: Pravna država zagotavlja varstvo temeljnih pravic in svoboščin. 4. Neodvisnost sodstva: Sodišča morajo biti neodvisna in nepristranska 5. Pravna varnost in predvidljivost: Zakoni morajo biti jasni, dostopni in stabilni 6. Enakost pred zakonom: Vsi ljudje so pred zakonom enaki V Sloveniji ima oblast ljudstvo Državni zbor -> najvišji organ v RS, ustavodajalec in zakonodajalec Državni svet -> zastopnik nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih, lokalnih interesov: predlaga zakone, daje veto, izraža mnenja o posamezni zadevi Vlada RS -> najvišji organ in nosilec izvršilne oblasti, sestavljata ga predsednik vlade in ministrski zbor Vrhovno sodišče RS -> najvišji organ sodne oblasti Ustavno sodišče -> neodvisen in avtonomen državni organ in izvršuje ustavno presojo, varstvo človekovih pravic PRAVNI RED POJEM PRAVNE UREDITVE Pravni red je celota pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju in urejajo vedenje posameznikov, pravnih oseb ter državnih organov. Je osrednji koncept vsake pravne države in predstavlja sistem, s katerim se zagotavlja družbeni red, pravičnost in pravna varnost. Skupek vseh abstraktnih, splošnih pravnih norm Tvorijo ga ustavni, zakonski in podzakonski predpisi,zato je STATIČEN, DINAMIČNOST se pokaže v konkretnih pravnih razmerjih PRAVNA NORMA Pravna pravila so vsebinsko gledano obvezna, torej zavezujoča pravila vedenja in ravnanja. Pravno pravilo ima tri sestavine: Hipoteza ○ okoliščine/dejansko stanje v kateri se moramo ravnati po določenem pravnem pravilu ○ primer: vožnja v križišče Dispozicija ○ osrednji del pravnega pravila ○ določa pravno dopusten način obnašanja ○ tri vrste: zapovedi prepovedi dovoljenja ○ primer: pri vožnji v križišče ustavi pred znakom STOP Sankcija ○ določa pravne posledice, če ne ravnaš v skladu z dispozicijo ○ primer: voznik, ki se ne ustavi pred znakom STOP (sekundarna hipoteza), mora plačati 200€ Vse sestavine pogosto niso v enem členu/določbi zakonskega predpisa. Najpogosteje sta primarna hipoteza in dispozicija v istem členu, sekundarna hipoteza in sankcija pa med kazenskimi določbami. TIPSKO PRAVNO PRAVILO Vrsta pravnega pravila, ki se nanaša na splošne, tipične primere SPLOŠNO ABSTRAKTNO Splošnost se nanaša na subjekte Dejanski stan, ki ga opisuje pravno urejanja pravilo Pravne naslovljence označuje z Tipski opis določenega stanja, ustrezno tipsko lastnostjo ravnanja, ki opisuje vnaprej zamišljeni Kdor, vsakdo, državljan dejanski stan Naslovljenci niso individualno naslovljeni PRAVNI AKT POJEM N VRSTE Pravni akt je človeško pravno dejanje (akt), ki povzroča pravne posledice. Je zunanji izraz volje “pooblaščenega” subjekta, ki želi z njim ustvariti pravne učinke, ki jih pravni red terja/dopušča. Normativni pravni akti: tista dejanja državnih organov, posameznikov in drugih pravnih Subjektov, s katerimi se neposredno ustvarjajo, spreminjajo in ukinjajo pravna pravila. Delimo jih na: ○ Splošni pravni akti vzpostavljajo, spreminjajo ali odpravljajo splošna in abstraktna pravna pravila (ustava, zakon, pravilnik, status, občinski odlok) ○ Posamični pravni akt vzpostavljajo ali odpravljajo posamične in konkretne pravne norme (sodbe, odločbe, pogodbe) Materialni pravni akti: so dejanska ravnanja oziroma dejanja pravnih subjektov, s katerimi ti udejanjajo dispozicije ali sankcije pravnih norm (pravnih pravil) v pravnih razmerjih. Pomenijo praktično izvrševanje splošnih pravnih aktov, pri čemer je treba predhodno kritizirati s posamičnimi akti. Primer: davčni zavezanec plača davek→plačilo je realni pravni akt Lahko jih razvrščamo tudi s stališča subjektov ki jih izdajajo: Oblastni izdaja država, lokalne skupnosti in posamezni nosilci javnih pooblastil Ne oblastne izdajajo društva, zavodi, gospodarske družbe ČASOVNA IN PROSTORSKA VELJAVNOST PRAVNIH AKTOV Veljavnost pravnih aktov→ veljajo za vse naslovljence Temeljni vidiki: krajevna veljavnost Splošni pravni akti veljajo za pravne subjekte na celotnem državnem ozemlju osebna veljavnost Najbolj splošno na ravni ustave in nekaterih zakonov, saj so pravni akti naslovljeni na vse posameznike oziroma državljane. Veliko splošnih aktov pa je naslovljenih na ožje kroge (študenti, delavci, vozniki…) časovna veljavnost Splošni pravni akti z državnimi predpisi začnejo veljati 15. dan po objavi v uradnem glasilu (Uradni list Republike Slovenije), če ni določeno drugače. Splošni pravni akti drugih pravnik oseb (gosp. družbe, zbornice, zavodi, društva) morajo biti objavljena na način, ki ga določajo pravni akti teh oseb oziroma zakonodaja Splošni pravni akti lahko prenehajo veljati: izteče se rok veljavnosti določen v pravnem aktu preneha obstajati predmet pravnega urejanja spl. prav. akt razveljavi ali odpravi Ustavno sodišče RS sprejem novega splošnega pravnega akta, ki z derogacijsko klavzulo (klavzula o razveljavitvi spl. prav akta) razveljavi določen spl. prav. akt v primeru sprejema novega splošnega akta, ki ne vsebuje izrecne in jasne derogacijske klavzule, spl. prav. akti pa si medsebojno nasprotujejo, veljajo z prenehanjem ta pravila: ○ višji pravni akt razveljavi nižjega ○ mlajši pravni akt razveljavi starejšega ○ specialnejši pravni akt razveljavi splošnejšega Derogacijska klavzula -> določba v zakonu, ki določa, da določene določbe zakonodaje ne veljajo v primeru, ko je sprejet nov zakon. Omogoča, da določene določbe starega zakona ostanejo v veljavi kljub sprejemu novega zakona. Kaj je potrebno, da pravni akt začne veljati? Objava v uradnem glasilu: mora biti objavljen v Uradnem listu RS ali v uradnem glasilu skupnosti. Objava omogoči, da so vsi zainteresirani obveščeni o vsebini in obsegu predpisa Začetek veljavnosti: pravni akt začne veljati na datum, ki je določen v samem aktu. Če to ni drugače določeno, začne veljati 15. Dan po objavi vacatio legis Je obdobje, ki preteče med objavo in začetkom veljavnosti pravnega akta. To obdobje omogoča javnosti, da se seznani z vsebino predpisa in se pripravi na njegovo uporabo. V tem obdobju predpis še ni pravno zavezujoč, vendar po preteku tega obdobja začne veljati in postane obvezujoč. RETROAKTIVNOST O retroaktivnosti govorimo, kadar bi določen splošni pravni akt veljal za nazaj. V pravu in ekonomiji ni dopustno. Retroaktivnost velja pod temi pogoji: retroaktivno veljajo oziroma učinkujejo samo posamezne zakonske določbe retroaktivnost mora terjati javno korist retroaktivne določbe ne smejo posegati v pridobljene pravice HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV Ustava republike Slovenije Nadrejena je vsem nacionalnim pravnim aktom. Sprejme ali spremeni samo državni zbor kot ustavodajni organ. Lahko jo spremeni samo z 2/3 večino vseh glasov (60 glasov) Zakon Je osrednji splošni akt v pravnem sistemu. Čeprav je podrejen ustavi in drugim pravnim aktom ima zaradi narave vsebine in obsega predmeta urejanja ključen pravni pomen. Zakone sprejema in spreminja državni zbor kot demokratično izvoljeni zakonodajalni in predstavniški organ. Poleg Ustave je edini pravni akt, ki lahko na splošno vzpostavlja, spreminja in odpravlja pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Zakonik→zakon, ki naj bi v celoti in sistematično urejal vsebinsko zaokroženo pravno relativno področje družbenega življenja. (obligacijski zakonik, pomorski zakonik, kazenski zakonik) Podzakonski akti Morajo biti v skladu z Upravo in zakoni. Podrobneje urejajo zakonsko materijo. Podzakonski akti se lahko urejajo samo takrat in v obsegu, ki ga dodeli zakonodajalec s konkretnim zakonom. Najpomembnejši podzakonski akti so uredbe, ki jih sprejme vlada RS. Vlada lahko z uredbo podrobneje izpelje določbe zakona ne sme vplivati na pravice in dolžnosti pravnih subjektov Druga pomembna oblika podzakonskih aktov so pravilniki sprejeti s strani posameznega ministra oziroma več ministrov. Izda se če tako določi zakon ali uredba ali, če minister sam oceni da je izdaja potrebna. Pravilnike lahko sprejemajo tudi nosilci javnih pooblastil, vendar le če tako določa zakon in če imajo izrecno pooblastilo v okviru javnega pooblastila. Mednarodne pogodbe Pravni akti, ki jih RS sklene z drugimi državami ali mednarodnimi institucijami. TRADICIONALNE PRAVNE PANOGE V pravno panogo spadajo vsebinsko sorodni pravni instituti. Klasične pravne panoge civilno ustavno delovno gospodarsko kazensko družinsko mednarodno javno, mednarodno zasebno Ustavno pravo Zajema pravna pravila in pravna načela o temeljih državno-pravne ureditve. Klasična vsebina obsega temeljna načela o obliki države, temeljne človekove pravice in svoboščine ter temelje državnopravne ureditve. Civilno pravo Urejajo osebna in premoženjska razmerja v katerih so pravni subjekti prirejeni (enakopravni) in avtonomni. Pomembne pod panoge: Stvarno pravo→ pravna razmerja med ljudmi glede na stvari. Ukvarja se s stvarnimi pravicami, posestjo in temeljnimi pravnimi pravicami o stvareh. Vrste stvarnih pravnih pravic so določene z zakonom. ○ Lastninska pravica ○ služnost ○ zastavna pravica ○ zemljiški dolg ○ pravica stvarnega bremena ○ stavbna pravica Obligacijsko pravo→ ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot udeleženci teh razmerij. V obligacijskem razmerju je ena stranka zavezana da nekaj stori, opusti ali dopusti, druga pa je upravičena da zahteva izpolnitev te obveznosti. Pogodbe in odškodninske obveznosti. Dedno pravo→ureja prehod premoženja umrlega na drugo osebo. Deduje se na podlagi zakona ali oporoke Avtorsko pravo→ureja osebna in premoženjska razmerja glede duhovnih stvaritev s področja književnosti, umetnosti ali znanosti. Delovno pravo in pravo socialne varnosti Urejajo delovno razmerje ter pravice, obveznosti in pravne koristi fizičnih, pravnih in drugih oseb, ki so nosilke pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti. Delovno pravo se večinoma ukvarja s sklenitvijo prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, o pravicah in obveznostih pogodbenih stran. Pravo socialne varnosti se ukvarja z vprašanem socialnega položaja posameznika v družbi: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zavarovanje… Gospodarsko pravo Ureje pravni status gospodarskih subjektov, gospodarske pravne posle in druga razmerja gosp. prava na trgu. Podpanoge so statusno pravo, konkurenčno pravo, pravo gospodarskih poslov, pravo vrednostnih papirjev… Pomembni pravni viri: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) Kazensko pravo Opredeljuje kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije in postopek ugotavljanja kazenskega dejanja ter prevzema kazenske odgovornosti. Načelo zakonitosti→ nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bil storjen. Upravno pravo Obsega ureditev organizacije in delovanja državne in javne uprave (ministerstva, vlado…) ter upravnopravnih razmerij, v katera z državo vstopajo kot stranke fizične in pravne osebe(gradbeno dovoljenje, tehnični pregled avta) Mednarodno javno in zasebno pravo Ureja razmerja med državami in drugimi subjekti mednarodnega prava. Mednarodno javno pravo delimo na mednarodno sosedsko pravo, pomorsko pravo, vojno pravo… Gre predvsem za sklepanje mednarodnih sporazumov, članstvo v mednarodnih organizacijah, o minimalnih humanitarnih standardih v mirnem in vojnem času Mednarodno zasebno pravo obsega pravna pravila za osebna, družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilno pravna razmerja. RAZLAGA PRAVNIH AKTOV Namen razlage je da pomensko opredeli pravno pravilo, ki ga sporoča zakon ali drugi splošni pravni akt. Razlage normativnih pravnih aktov ločujemo tudi glede na subjekt, ki jih razlaga in glede na namen, ki mu sledijo. Namen je lahko praktične ali načelne, metodične narave. Praktični→ Razlagalec rešuje konkreten pravni primer, namen je najti rešitev Metodični→Izhodišče niso resnični primeri ampak širša razprava o mogočih pomenih pravne norme Subjekti razlage pravnih aktov: razlagalci, katerih razlaga ima zavezujočo pravno naravo (državni organi, sodišča…) razlagalci, katerih razlaga ima ne zavezujočo pravno naravo (teoretične razlage pravnih strokovnjakov) METODE RAZLAGE: Jezikovna; teleoloska (namenska); sistematična; logična (razlagalec preverja pravilnost razlage in s pravili a) sklepanja isce pravi pomen norme): b) po nasprotnem razlogovanju (n.pr. numerus clausus gosp.sub), c) iz manjsega na veje (n.pr. Če mora najemnik dobiti dovoljenje za enega sostanovalca, ga mora tudi za vec) D) iz vecjega na manjse (n.pr. ce gre za sluznost vonje z avtomobilom, obsega tudi vonjo s kolesom) E) sklepanje po podobnem (n.pr. pravila, ki veljajo za zakonce, veljajo tudi za izvenzakonske partnerje) zgodovinska razlaga - ugotavijanje ratio legis iz predloga Avtentična razlaga -> Ni pravna razlaga zakona, ampak le njegovo preoblikovanje, ki ima vse značilnosti novega pravnega besedila. Organ, ki je izdal prvotno pravno besedilo, ki je sporno in dvoumno, to besedilo na novo definira. PRAVNE PRAZNINE Družbena razmerja, ki niso pravno urejena, vendar bi morala biti. Klasične pravne praznine so pravne praznine, ki se pojavijo v zakonu. Neko potencialno ali aktualno konfliktno družbeno razmerje nujno zahteva splošno normo, ki bi ga urejala, vendar zakon take norme ne vsebuje Pravne praznine v širšem smislu so stanje v katerem celotna pravna področja ali pravne panoge niso pravno urejene (nastanek nove države, revolucija…) Ugotovitev ali je neka pravna praznina ali ne izhaja iz poglobljene pravne analize in ni samovoljna. V kazenskem pravu pravne praznine niso dopustne. STRUKTURA SODNEGA SISTEMA V Slo. so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Sodnike imenuje državni zbor na predlog Sodnega sveta. Sodni svet sui generis, ki ga ne moremo uvrstiti v nobeno izmed vej oblasti. Njegov položaj in pristojnost izhajata iz Ustave RS. Splošen sodniški sistem je sestavljen iz štirih stopenj: okrajna sodišča, okrožna sodišča, višja sodišča in vrhovno sodišče. Sodišča prve stopnje Okrajna sodišča -> prve stopnje in pristojna za: manj hude kazenske zadeve, civilne zadeve glede odškodninskih zahtevkov, služnosti stvarnih bremen, vodenje zemljiških knjig in civilno izvrševanje. V Sloveniji je 44 okrajnih sodišč Okrožna sodišča so prve stopnje. Pristojna so za kazenske in civilne zadeve, ki presegajo pristojnosti okrajnih sodišč, mladoletniške kazenske zadeve, izvrševanje kazenskih sankcij, stečaj. Okrožnih sodišč je 11. Pritožbena sodišča Višja sodišča so sodišča pritožbene stopnje, odločajo o pritožbah zoper prvostopenjska sodišča. Odločajo tudi o sporih o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči. V Sloveniji so 4. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. Temeljna naloga je odločanje o izrednih pravnih sredstvih Specializirana sodišča Delovna in socialna sodišča→ v Slo. imamo 4 specializirana prvostopenjska sodišča za reševanje delovnih sporov in eno za reševanje socialnih sporov. Upravno sodišče opravlja pravosodni nadzor→nadzor nad zakonitostjo aktov in delovanja upravnih organov države. Ima status višjega sodišča. Ustavno sodišče Najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je ločen organ in ni del enotnega sodnega sistema. Odloča o vprašanju skladnosti zakonov z ustavo, skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava, skladnosti predpisov lokalne skupnosti z ustavo in zakoni, skladnosti splošnih aktov izdanih za izvrševanje javnih pooblastil z ustavo… Sestavlja ga 9 sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor Računsko sodišče Je največji revizijski organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Nima sodnih pristojnosti, je samostojen in neodvisen organ. Temeljna naloga je pregled in nadzor poslovanja uporabnikov javnih sredstev. Koliko časa traja sodniški mandat? Kako sodniku preneha funkcija? Sodniški mandat traja neomejeno -> sodniki so izvoljeni za neomejen čas in uživajo trajno funkcijo, dokler ne dosežejo 65 let ali drugi razlog. Prenehanje: starost 65 let odpoved funkciji (lastna volja) preklic funkcije zaradi izključitve, razrešitve, disciplinske kazni REDNA IN IZREDNA PRAVNA SREDSTVA Pritožba -> gre za pravno sredstvo, s katerim se stranka, ki se ne strinja z odločitvijo sodišča obrne na višje sodišče, da pregleda pravilnost odločitve. Lahko vloži stranka, ki meni, da so bile pri odločanju na prvostopenjskem sodišču storjene napake. Pritožba lahko vključuje nova dejstva ali dokaze, ki jih ni bilo mogoče predložiti v prvem postopku. Ugovor -> pravno sredstvo, ki se uporblja zoper izvršilni naslov ali odločbo, ki je postala izvršljiva. Stranka vloži ugovor, če meni, da odločitev sodišča ni pravilna ali da so se pojavile nove okoliščine, ki preprečujejp izvršbo. Ugovor se uporablja v postopkih izvršbe. Sodne odločbe, ki jih spodbijejo s pravnimi sredstvi vsebujejo pravni pouk, v katerem se stranke seznani ali lahko vloži pravno sredstvo in kako. Če stranka zamudi rok za pritožbo oziroma sodišče pritožbe ne izpodbija, postane sodna odločba pravnomočna. Pravnomočnost→ sodne odločbe ne moremo več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, pri tem pravnomočnost nastopi: če se stranke ne pritožijo: ko se izteče rok če se stranke pritožijo: ko višje sodišče odloči o pritožbi V pritožbi mora stranka navesti sodbo zoper katere se pritožuje ali sodbo izpodbija v celoti ali sami en del ter razlage za kaj se pritožuje. Tri pritožbene razlage: napačno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje bistvena kršitev postopka napačna uporaba materialnega predpisa Zoper pravnomočno odločbo je mogoče vložiti zgolj še izredno pravno sredstvo. V kazenskih postopkih se to imenuje zahteva za varstvo zakonitosti in obnova. ALTERNATIVNO RAZREŠEVANJE SPOROV Arbitraža -> način zunajsodnega reševanja sporov. Postopek, v katerem stranki izbereta neodvisno tretjo osebo, ki odloči o sporu. Ta postopek je zunajsoden, ker se izvaja izven običajnega sodišča. Arbitraža ima pravno moč, njeni sklepi so obvezni za stranke, podobno kot sodne odločbe. Mediacija -> zunajsodni način reševanja sporov, vendar mediator v mediaciji ne odloča o sporu. Njegova naloga je, da pomaga strankam doseči sporazum na prostovoljni osnovi. Mediator ne sprejema odločitev o sporu, temveč le olajša komunikacijo in pogajanja med strankami