ZAPISKI 4. PDF Osnove obligacijskega prava

OSNOVE OBLIGACIJSKEGA PRAVA PRAVNI POJEM OBLIGACIJSKEGA PRAVA Je pravna panoga, ki se ukvarja s preučevanjem obveznostnih razmerij. Je skupek pravnih pravil in načel, ki z določanjem medsebojnih pravic in obveznosti subjektov urejajo obligacijska razmerja. Ustanovijo se s pravnim poslom in opravili...

OSNOVE OBLIGACIJSKEGA PRAVA PRAVNI POJEM OBLIGACIJSKEGA PRAVA Je pravna panoga, ki se ukvarja s preučevanjem obveznostnih razmerij. Je skupek pravnih pravil in načel, ki z določanjem medsebojnih pravic in obveznosti subjektov urejajo obligacijska razmerja. Ustanovijo se s pravnim poslom in opravili udeleženih strank. Obligaciisko razmerie -> je razmerie, v katerem je en subiekt tega razmeria (upnik) upravicen od drugega subiekta (dolinik) zahtevati, da opravi doloõeno izpolnitveno ravnanje, drugi subjekt (dolinik) pa je to Izpolnitveno ravnanie dolzan izpolniti PPOSLOVNE OBLIGACIJE -> nastanejo s pravnim poslom, bodisi z dvostranskim pravnim poslom (pogodbo), ali pa s katerim od enostranskih pravnih poslov NEPOSLOVNE OBLIGACIJE -> posledice nekaterih dejstev, ki jih zakon določa kot odločilna za izvor obveznosti. To so zlasti nedopustna in krivdna dejanja (delikti), nedopustna dejanja ne glede na krivdo (kvazidelikti) in neopravičene obogatitve na škodo druge stranke (kondikcije in verzije) TEMELJNA NAČELA OBLIGACIJSKEGA PRAVA Načelo dispozitivnosti→stranki lahko naredita svoja pravila, če jih ne določita se uporabljajo iz OZ Načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij→ udeleženci lahko svobodno urejajo svoja obligacijska razmerja ( ne v nasprotju z ustavo) Načelo vestnosti in poštenja→ upoštevajo posamične ali skupne interese in ravnajo vestno in pošteno Načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti→ prevzete obveznosti je treba spoštovati, izpolniti. V nasprotnem primeru dolžnik odgovarja upnik Dispozitivna pravna norma lahko se dogovorimo drugače kot določa zakon samo pri obligacijah Kogentna pravna norma samo kar pravi zakon Načelo avtonomnosti Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. (prodaja kokaina) PRAVNI TEMELJ ZA NASTANEK OBLIGACIJ Obligacijsko razmerje nastane na podlagi pogodbe -> dvostranski pravni posli, za nastanek katerih je potrebno soglasje volje obeh pogodbenih strank. enostranski pravni posli -> nastanek/prenehanje obligacijskega razmerja povzroči že enostranska izjava volje nastanek/povzročitev škode -> pravni temelj, na podlagi katerega ima odškodovana oseba pravico zahtevati povrnitev škode od osebe, ki je povzročila škodo neupravičena pridobitev -> kadar nekdo brez veljavne pogodbe pridobi premoženjsko korist Sestavine pogodbe NOMINATNE (imenske) in INOMINATNE (brezimenske) POGODBE Pogodba o poslovnem sodelovanju, leasing.. OZ UREJA NASLEDNJE POGODBE: POGODBE O ODSVOJITVI POGODBE O STORITVAH - prodajna pogodba - podjemna. - gradbena - menjalna pogodba - mandat - komisijska - prodajno naročilo - špedicijska. - organiz. Potovanja - darilna pogodba - posred. Pog o potovanju - posojilna pogodba - alotmajska. - shranjevalna - izročilna pogodba - zavarovalna - kontrola blaga POGODBE O UPORABI ZAKON O OBLIG RAZMERJIH - posodbena - bančni denarni depozit - najemna - pogodb o šefu - kreditna pogodba DRUŽBENA POGODBA - akreditivi in bančna garancija LICENČNA POGODBA ZAVEZOVALNI IN RAZPOLAGALNI PRAVNI POSLI Pravni posel je izjava volje, ki jo je subjekt pravnega posla izjavil z namenom, da nastane, se spremeni oziroma preneha določeno civilnopravno razmerje, katerega udeleženec je subjekt pravnega posla. Značilnosti pravnih poslov: svobodna volja pravna in poslovna sposobnost sposobnost razsojanja in določnosti možnost in dopustnost predmeta pravnega posla Zavezovalni pravni posli→ med dvema ali več pravnimi subjekti povzročijo nastanek ali prenehanje obligacijskih pravic in obveznosti. Razpolagalni pravni posel je druga faza. Gre za pravno dejanje dolžnika (zavezanca) iz zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega upravičenec dobi neko stvar oziroma premoženjsko pravico, ki je predmet posla. VRSTE OBVEZNOSTI Po nastanku: poslovna (obligacijski posel) ali neposlovna (dogodek(neupravičena obogatitev) ali dejanje strank (škoda)) Način ravnanja: pozitivne (zavezujejo k dajatvi/storitvi) in negativne (obvezujejo, da dolžnik nečesa ne da ali opusti) Čas ravnanja: enkratna, trenutna ali trajna PRAVNI SUBJEKTI IN PRAVNE FIZIČNE OSEBE Pravni subjekt→ nosilci pravic in obveznosti v pravnih razmerjih. Pravna sposobnost→pridobivanje pravic in obveznosti fiz. osebe: rojstvo pravne osebe: registracija Poslovna sposobnost (18let)→ sposobnost sklepati pravne posle 15-18 let delna poslovna sposobnost POGODBE Sklenitev Sklenjena je takrat ko se stranki strinjata o bistvenih sestavinah pogodbe. Volja Pogodba je sklenjena, ko stranke dosežejo soglasje volj. Volja mora biti svobodno izražena, brez sile, prevare... Kadar izjavljena volja strank ni v skladu s pravo voljo, govorimo o neskladju med izjavo volje in pravo voljo – tako imenovane napake volje Enostranska napaka (zmota) Obojestranska (nesporazum) Zavestna (Simuliran pravni posel) Sklenitev pogodb poteka v več fazah: Predpogodbena faza zbiranje informacij pogajanje pismo o nameri predpogodba dajanje ponudb Pogodbena faza sklenitev in izpolnitev pogodbe - pogajanja Pogajanja pred sklenitvijo niso zavezujoča, vsaka stranka jih lahko prekine. Namen je usklajevanje predlogov. Edina obveznost je vestnost in poštenost. - ponudba in sprejem ponudbe Za sklenitev mora ena od strank dati drugi osebi predlog za sklenitev pogodbe- ponudba. Ponudba zavezuje ponudnika in je ne more preklicati, od nje odstopiti ali je umakniti. Če želimo da je pogodba sklenjena jo mora druga stranka sprejeti. Sprejeta je ko ponudnik prejme izvajo naslovnika, da je pogodba sprejet - molk naslovnika Molk ne zavezuje, da je pogodba sprejeta, razen če gre za stalno vezo takrat zavezuje. Rok, ki velja v pogodbi. Kraj→sedež ponudnika ali prebivališče. - predpogodba Stranka se zaveže, da bo kasneje sklenjena prava, glavna pogodba. Stranki obvezuje, mora vsebovati sestavin eglavne pogodbe. Za veljavnost pogodbe ni določeno število izvodov. Pomembno je, da pogodba izpolnjuje naslednje osnovne pogoje: soglasje volj sposobnost za sklenitev pogodbe predmet pogodbe oblika pogodbe Faze sklepanja pogodbe: 1. Informiranje 2. Pogajanja -> pismo o nameri, predpogodba 3. Ponudba -> osnutek pogodbe 4. Akcept -> sklenitev pogodbe ODSTOP OD POGODBE pogodbeni dogovor o pravici ene stranke -> odstopnina ali pravica na podlagi zakona (preklic) po OZ enostransko upravičenje zaradi kršitve druge stranke ODPOVED POGODBE možno samo ob pogodbenem dogovoru pri trajajočih razmerjih, obligacije za nedoločen čas RAZDOR POGODBE tradicionalno uporabljeno kot pravica do enostranskega prenehanja pogodbenega razmerja, zaradi kršitve ene stranke POSLEDICE ODSTOPA OD POGODBE ugasnejo izpolnitveni zahtevki pogodbe; stranki imata pravico zahtevati vrnitev izpolnitev, ki sta jih že opravili pogodba še vedno podlaga za odškodninsko odgovornost stranke, ki je kršila pogodbo še naprej ostanejo pogodbene klavzule, za katere sta se stranki dogovorili, da se uporabijo ravno v primeru kršitev in ne glede na odstop; to velja za arbitražne klavzule, klavzule o porogaciji pristojnosti sodišč, pogodbena kazen… VELJAVNOST POGODBE Ob sklenitvi morsjo biti izpolnjene predpostavke: pravna in poslovna sposobnost strank soglasje volje strank možnost, dopustnost, določenost in določljivost predmeta→ predmet možnost in dopustnost poslovne podlage kadar zakon določa ustrezna obličnosti Zmota prevara in simulirani pravni posli Kadar volja strank ni v skladu s pravo voljo→napaka volje (razhajanje željene in izjavljene volje) Zavestno neskladanje med voljo in izjavljeno voljo→simulirani pravni posel (primer str 150) Do zmote pride, ko se želena volja razhaja od izjavljene volje in nobena stranka za to razhajanje ne ve. Tudi pri prevari gre za zmoto. Možnost, dopustnost in določljivost predmeta izpolnitve in poslovne podlage Za veljavnost pogodbe mora biti predmet določen ali določljiv,mogoč ali dopusten. Nedopusten je, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Oblika Praviloma se za veljavnost pogodbe ne zahteva posebna oblika. Nekatere morajo biti v pisni obliki. NEVELJAVNOST POGODBE - NIČNOST IN IZPODBOJNOST Poznamo dve sankciji neveljavnosti: absolutna neveljavnost- ničelnost pogodbe Nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in morali Posledica ničnosti je da pogodba nima učinka za nazaj relativna neveljavnost-izpodbojnost pogodbe Lahko povzročajo pravne učinke ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI Je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna→plačati odškodnino. Pogoji za nastanek škode: nastanek nedopustnega škodljivega dejstva nastanek škode vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo odškodninska odgovornost Namen odškodninske odgovornosti je povrnitev škode in zagotavljanje optimalnih spodbud za nadaljne preprečevanje povzročanja škode. Adekvatna vzročnost – upoštevati se smejo le tiste posledice, ki niso čisto zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takšnega dogodka. Vprašamo se ali nastanek te škode ni tako zelo nenavaden, da je povsem izreden in da zato ne sodi v riziko oškodovalca, pri čemer to presojo vedno tehtamo v razmerju s pomenom očitanega vzroka. Odškodninska odgovornost POSLOVNA - kršitev pogodbene obveznosti - vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti - vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo - škoda, ki zaradi te kršitve nastane pogodbi zvesti stranki NEPOSLOVNA - nedovoljeno ravnanje oz škodljivo dejstvo vsaj je dolžan vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. dejanja, ki nasprotujejo predpisanim pravilom - vzročna zveza med nedovoljenim ravnanjem in škodo kadar je škodljivo dejstvo vzrok, škoda pa posledica tega vzroka. Običajno je posledica več okoliščin, zato je treba ugotoviti, katera izmed okoliščin je bila tak vzrok, da škoda brez nje ne bi nastala - odgovornost 1. Subjektivna odgovornost oseba je odškodninsko odgovorna, če ji je mogoče očitati namen ali malomarnost merilo malomarnosti je dolžna skrbnost 2. Objektivna odgovornost odgovornost ne glede na krivdo - škoda 1. Premoženjska škoda zmanjšanje premoženja, preprečitev povečanja premoženja 2. Nepremoženjska škoda telesne bolečine, duševne bolečine, strah, okrnitev ugleda pravne osebe UTRDITEV OBVEZNOSTI Stvarna ara zastavna pravica pridržna pravica Osebna poroštvo pogodbena kazen odstopnina Ara Namenjena je zagotavljanju pogodbene discipline. Po OZ je denarni znesek, ki ga ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. V primeru razveze pogodbo za stranko, ki odgovarja za razvezo pogodbe, nastane dodatna pogodbena sankcija→izguba denarnega zneska v višini are. Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino). Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe. Če je pogodba izpolnjena se ara vračuna v izpolnitev obveznosti ali pa s vrne. Če pogodba ni bila izpolnjena in je za to kriva oseba, ki je aro dala sme druga stranka zahtevati izpolnitev pogodbe in povrnitev škode. Če pa je kriva stranka, ki je aro prejela sme druga stranka zahtevati izpolnitev pogodbe ali povrnitev škode in vrnitev are ali pa samo vrnitev dvojne are. Pogodbena kazen Je mehanizem za zagotavljanje, spodbujanje k izpolnitvi obveznosti je pogodbena kazen. OZ jo definira kot s pogodbo določen denarni znesek ali druga premoženjska korist, ki jo je dolžnik dolžan plačati upniku, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi. Če ni določeno drugače se plača zaradi zamude. Upnik lahko zahteva kazen tudi, če presega škodo, ki mu je nastala. Poroštvo Je spodbujevalni mehanizem za optimalnejše izpolnjevanje pogodbenih zavez. Je obveznost poroka, s katero se ta zaveže, da bo upniku izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če je ta ne bi izpolnil. Poroštvena obveznost mora biti pisna. Porokova obveznost ne sme biti večja od glavnega dolžnika. Patronatska izjava je najpogosteje častna zveza izdajatelja, da bo sam izpolnil obveznost dolžnika, če je ta ne bo izpolnil. Razlika med poroštvom in patronatsko izjavo je v tem da je poroštvo pravno formalno (celo nepreklicno) zavezan izpolniti dolžnikovo obveznost, izjava je nepravna oziroma le moralna obveznost izdajatelja. Zamudne obresti in predplačilo (avans) Zamudne obresti so denarni znesek, ki ga mora dolžnik plačati poleg glavnice upniku, če zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Nasprotno stranko spodbudimo k pravočasni izpolnitvi svoje pogodbene obveznosti. Avans je vnaprejšnje plačilo(izpolnitev), pri kateri pogodbena stranka opravi dajatev ali storitev na račun izpolnitve, ki še ni zapadla. Odstopnina, zastavna in pridržna pravica Odstopnina je denarni znesek ali količina nadomestljive stvari, ki jo mora pogodbena stranka plačati, če želi odstopiti od pogodbe. Izjava o odstopu deluje le, če je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina. Ko stranka izjavi da želi odstopnine pogodbe ne more več zahtevati izpolnitve. Zastavna pravica iz stvarnega prava. Pridržna pravica je akcesorna pravica, na podlagi katere sme imetnik pridržati stvar, ki jo je sicer dolžan izročiti, vse dokler mu ta ne plača dolga. (primer: servis) Pogoji za pridržno pravico: terjatev, ki izhaja iz pridržane stvari je zapadla mora biti stvar dolg mora biti denar stvar se mora nahajati pri upniku Bančna garancija Bančna garancija je nepreklicna obveza (jamstvo) banke, da bo ob predložitvi pisne zahteve, ki je v skladu z garancijskimi pogoji, upravičencu plačala katerikoli zahtevan znesek, vendar največ do zneska, ki je določen v garanciji. Bančna garancija je abstraktno zavarovanje. Menica, izvršilnica in neposredno izvršljiv notarski zapis Menica je individualni vrednostni papir, ki vsebuje obveznosti izdajatelja menice in morebitnih drugih meničnih zavezancev, da bo meničnemu upniku izplačan določen denarni znesek po pravilih meničnega prava. Z menico izdajatelj pozove trasata (oseba, ki jo pozovemo k plačilu), da plača meničnemu upnikudoločen denarni znesek. Uporablja se kot zavarovanje- lahko izterjamo, kreditno sredstvo-k plačilu je zavezanob dospelosti menice, plačilno sredstvo. Bistvena razlika med trasirano in lastno menico: pri trasirani menici izdajatelj menice (trasant) pozove drugo osebo (trasata), da izpolni menično obveznost upniku (remitentu), pri lastni menici pa se izdajatelj sam zaveže, da bo izpolnil menično obveznost (in je nekoliko podobna zadolžnici) – “obljuba plačila” Izvršnica je neprenosljiva listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se dolžnik zavežeplačati z izvršnico določen denarni znesek. Izdajo lahko le gospodarski subjekt ali javni organ. Izvršnica je prostovoljno, s strani dolžnika izdano zavarovanje plačila, ki varuje upnika in plačilo ob zapadlosti dolga. Je izvršilni naslov (več kot menica, ki je verodostojna listina), vendar NI PRENOSLJIVA – šteje se, da vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo dolžnika upniku, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri dolžnikovi banki. Pomeni nepreklicno soglasje dolžnika vsem bankam, da v breme njegovih denarnih sredstev izplačajo dolg. Uredil Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) leta 2012 predvsem z namenom odprave plačilne nediscipline. Omogoča poplačilo brez sodne poti! Upnik lahko zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na kateremkoli dolžnikovem računu pri ponudnikih plačilnih storitev. Je formalizirana listina, mora vsebovati vse obvezne sestavine iz 39. člena zakona. Dolžnik in upnik sta lahko samo gospodarska subjekta ali javni organ! Uporaba je možna samo pri dobavi blaga ali storitev. Ni je mogoče uporabiti v zvezi s finančnimi pogodbami! (npr: banka ne more izvršnice uporabiti kot sredstvo za zavarovanje terjatve do komitenta !) RAZVEZA ALI SPREMEMBA POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN Popolnoma neučinkovita pogodba (stroški izpolnitve>koristi izpolnitve) ne izpolni. Za razvezo morajo biti izpolnjeni pogoji: okoliščine se tako spremenijo da otežijo izpolnitev ene stranke okoliščine nastanejo po sklenitvi pogodbe razvezo lahko zahteva stranka katere izpolnitev je otežena PRENEHANJE OBLIGACIJSKEGA RAZMERJA Najpogostejše je izpolnitev obveznosti, lahko je še pobotanje, odpust dolga, prenovitev, nemožnost izpolnitve, pretek časa ter odpoved in smrt dolžnika ali upnika. Izpolnitev obveznosti Cilj in namen vsakega obligacijskega razmerja je njegova izpolnitev. Obveznost izpolni dolžnik, lahko pa tudi kdo tretji. Zamuda pri izpolnitvi Ko katera od strank vtrenutku zapadlosti ne izpolni svojih obveznosti. Če rok ni zahtevan do zamude pride ko upnik zahteva naj izpolni svoje obveznosti. Dolžnik je dolžan upniku povrniti še škodo. Če zamuja upnik preneha zamuda dolžnika. Neizpolnitev obveznosti Posledice kršitve pogodbenega razmerja je odškodninska odgovornost. Nemožnost izpolnitve in višja sila Nemožnost izpolnitve je trajno stanje, ki dolžniku prepreči izpolnitev. Če je pogodba nemogoča ob sklenitvi je ta nična, če je vpliv višje sile preneha. Pobotanje (kompenzacija) Je prenehanje pogodbenih obveznosti, pri katerem prenehata dve ali več obveznosti razmerju med strankama iz različnih pravnih naslovov. Za veljavnost morata biti terjatvi: vzajemni (isti stranki sta druga drugi upnika in dolžnika) istovrstni (obe terjatvi na denar) zapadli iztožljivi (ne da se pobotati zastarelih terjatev) likvidni (nesporna in določena terjatev) Izražena mora biti tvoja volja PRODAJNA POGODBA Prodajalec se zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. V vseh pravnih sistemih je bistvena sestavina prodajne pogodbe določitev stvari. Cena ni bistvena sestavina. Prodajalec odgovarja za napake, če so um bile znane ali ne. Za stvarno napako gre: če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno rabo Če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo je kupec kupil, ki je bila prodajalcu znana ali mi mu morala biti če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane če prodajalec izroči stvar, ki se ne ujema z modelom/vzorcem Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, na glede na to, ali mu je bilo znano ali ne. Kupec je dolžan stvar pregledati in o očitnih napakah prodajalca opozoriti v 8 dneh, pri gospodarskih pogodbah nemudoma. Če najde skrito napako jo mora 8 dni po najdbi prijaviti prodajalcu Če je kupec obveščen o napaki lahko: zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali pa mu da drugo stvar brez napake zahteva znižanje kupnine odstopi od pogodbe PODJEMNA POGODBA Podjemnik se zavezuje opraviti nek posel, izdelava/popravilo. Če podjemnik izdeluje iz svojega materiala je dolžan dati material srednje kakovosti. Podjemnik je dolžan opozoriti na napake materiala, sicer odgovarja za škodo. Če je naročnik zahteval, da izdela s stvarjo z napakami, na katere je podjemnik opozoril, mora podjemnik ravnati po njegovih zahtevah. Podjemnik je dolžan opraviti delo v določenem času. Naročnik je dolžan pregledati delo in takoj obvestiti podjemnika. V enem mesecu mora prijaviti skrito napako. Naročnik je dolžan prevzeti delo, ki je bilo izvršeno