Digitalna kultura in transformacija praks branja (PDF)

9\. DIGITALNA KULTURA IN TRANSFORMACIJA PRAKS BRANJA -- BREDA LUTHAR, MARUŠA PUŠNIK IN DEJAN JONTES -Eden ključnih miselnih premikov v proučevanju »občinstvenja« v digitalnem okolju je povezan s spoznanjem, da medijev, novih/digitalnih ali tradicionalnih, ne moremo več obravnavati ločeno. To pomeni...

9\. DIGITALNA KULTURA IN TRANSFORMACIJA PRAKS BRANJA -- BREDA LUTHAR, MARUŠA PUŠNIK IN DEJAN JONTES -Eden ključnih miselnih premikov v proučevanju »občinstvenja« v digitalnem okolju je povezan s spoznanjem, da medijev, novih/digitalnih ali tradicionalnih, ne moremo več obravnavati ločeno. To pomeni, da medijskih praks ne moremo več raziskovati ločeno glede na posamezen medij/platformo. Ne gre za rezultat tehnološkega razvoja samega po sebi, torej za naraščanje medijske konvergentnosti, temveč predvsem za ugotovitev, da je prišlo do novega razmerja med družbenim in tehnološkim, kjer digitalni mediji delujejo skupaj kot integrirana struktura. -Madianou in Miller menita, da polimediji predstavljajo okolje komunikacijskih priložnosti v tehnološkem kontekstu medijskega izobilja, kjer vprašanje izbire kombinacije medijev, ki jih nekdo uporablja, ni več ekonomsko pogojeno. Pojem polimedij je torej poskus poimenovanja te integrirane medijske strukture, kjer je vsak posamezen medij definiran in ima pomen le v razmerju do drugih medijev in kjer je izbor določenega medija za določene stvari vedno družbeni akt. Pogoji za oblikovanje polimedijskega okolja so dostopnost, cenovno dosegljivost in digitalna pismenost. -Subjektivacija kot proces ni le rezultat določenih simbolnih in diskurzivnih režimov, torej reprezentacij, temveč tudi historično specifične formacije materialnih artefaktov, tehnoloških mrež, ki so integralni del vsakdana in praks. -Manheim je menil, da je koncept generacije ključen za razumevanje družbenih transformacij. Aktualnost generacije, torej zavest o »svoji generaciji«, je po njegovem ključni del oblikovanja generacije. Odpira vprašanje o specifični mikrogeneracijski subjektiviteti, o specifičnem subjektnem tipu, ki se oblikuje v kontekstu teh tehnoloških in družbenih sprememb. Mikrogeneracije nastajajo kot rezultat hitro spreminjajočih se tehnologij in naturaliziranih polimedijskih repertoarjev. V toku življenja ene generacije lahko pride do različnih mikrogeneracijsko specifičnih svetov življenja, mladi spreminjajo razmerje do samih sebe. -Gumpert in Catchart sveži stik s tehnologijo primerjata z učenjem maternega jezika v otroštvu. Če se recimo z internetom ali računalnikom prvič srečas pri 15 ali 20, ga ne »govoriš« čisto naravno. Medijski produkti so del kolektivnega spomina generacij ter del osebnega spomina in izkustva otroštva in najstništva. Aboim in Vasconcelos v svoji postrukturalistični predelavi Mannheimovega klaičnega pristopa k teoriji generacij, generacijo razumeta kot diskurzivno formacijo, v okviru katere posamezniki oblikujejo samoidentifikacijo. Individuum ni le oblikovan s strani svoje historične lokacije, temveč se sooča s kategorizitanjem, poimenovanjem, etiketiranjem. -Spremembe so tako hitre, da prihaja do bistvenih razlik v okolju. Če so torej kulturne prakse dveh generacij, ki živita hkrati, recimo v eni družini, ali celo znotraj iste generacije v prevelikem kulturnem razkoraku, je potencialno ogrožen kulturni transfer ali kulturno komuniciranje. Medgeneracijski razkorak torej nedvomno narašča na nekaterih področjih, posebej na področju sodobne popularne kulture in medijev, kjer stari in mladi ter celo dve različni mikrogeneraciji znotraj širše generacije vedno bolj živijo izolirani drug od drugega v ločenih vzporednih svetovih. Ne pomeni, da gledajo drug medij, temveč igrajo drugačne igre, imajo drug nabor znanih osebnosti. -Da bi ugotovili, kakšni so polimedijski repertoarji, ki nastajajo kot rezultat hkratnosti, in kako se branje umešča v vsakdan mladih, so mlade zaprosili, da podrobno opišejo potek svojega dneva ter vseh rutinskih in ritualnih mikrosituacij, povezanih s tehnologijo. Le dve intervjuvanki od 67 intervjuvank ali intervjuvancev sta pri tem vprašanju branje knjig omenili kot del običajnega medijskega dne. Komuniciranje s pomočjo tehnologije pametnega telefona je postalo osrednja medijska praksa v njihovem dnevu nasploh. Delež bralcev leposlovja onstran šolskih obveznosti je bil v vseh generacijah manjši kot delež nebralcev. Ta občutena državljanska pravica do nebranja je povezno s terjanjem pravice do fizičnega lagodja in psihološkega ugodja. -Po drugi strani pa se v polimedijskem okolju očitno spreminja prav praksa branja, od samega načina izbire vsebin -- posamezni intervjuvanci in intervjuvanke denimo priporočila za knjige iščejo tudi na Youtubu -- in transmedijskih praks branja do percepcije zmožnosti tiskanih in digitalnih knjig. Tiskane knjige enakovredno nadomeščajo številne digitalne oblike knjig na raznolikih napravah in celo videi o knjigah. POVZETEK \- Znanstevni članek na ozadju generacijsko spec. dig. družbenosti analizira spremembe odnosa do branja \- Branje razume kot prakso, izkustvo \- Pritisk vidnosti, ki proizvajajo zmogljivosti dig. medijev, prispeva k raztreseni večpopravilnosti \- Nenehno dig. delo na dr. omrežjih je v koliziji z naravo branja kot osamljeno in počasno prakse, ki zahteva veliko koncentracije. \- Praksa branja nudi zelo drugačno izkušnjo kot kompulzivno preverjanja dr. omrežij kako Daniel Miller in Mirca Madianou opredelita polimedije oz. kaj pomeni ta koncept? Polimedije sta Daniel Miller in Mirca Madianou opredelila kot način, kako ljudje uporabljajo različne platforme in medije za komunikacijo glede na družbene in čustvene okoliščine. Ključne točke: 1\. Različni mediji: Uporabniki lahko izbirajo med platformami, kot so WhatsApp, e-pošta, Instagram, glede na potrebe. 2\. Poudarek na odnosih: Izbira platforme odraža pomen odnosa -- na primer videoklic pomeni bližino, kratko sporočilo pa hitro informacijo. 3\. Povezava tehnologij: Različni mediji so povezani in omogočajo več načinov komunikacije. Primer: Za pogovor s prijatelji uporabljamo WhatsApp, za delo e-pošto, za posebne trenutke pa Instagram. Izbira medija torej ni naključna, ampak nosi socialni pomen. POLIMEDIJI \- Splet, kombinacija medijev, ki predstavlajjo okolje kom. priložnosti \- Ustvarjajo integrirano skupino zmožnosti, oz. zmogljivosti za upravljanja odnosov in aftektov. \- Koncept predpostavlja dostop do med. izobilja brez ekon. ovir, v katerem posamezniki izbirajo, kombinirajo medije na podlagi emocionalnih, moralnih izbir. kaj pomeni da je polimedije treba razumeti kot integrirane medijske strukture? zakaj karl mannheim meni, da je koncept generacije ključen za razumevanje družbenih sprememb? \- izhaja iz Marx. teorije: za to teorijo pomemben koncept razredne zavesti, ker obstaja zavest o generaciji, trdi, da če želimo razumeti dr. spremembe, se odražajo v vsaki generaciji -- generacije gradijo zavest o sebi. \- značilnosti npr. generacije z kaj so mikrogeneracije in zakaj je koncept relevanten z vidika proučevanja digitalne družbenosti? Mikrogeneracije so manjše skupine znotraj širših generacij, ki jih oblikujejo specifične družbene, kulturne ali tehnološke izkušnje v kratkem časovnem obdobju. Te skupine pogosto doživljajo določene prelomne dogodke ali tehnološke spremembe drugače kot večje generacije, kar vpliva na njihove vrednote, vedenje in način komunikacije. \- zaradi hitre spremembe tehnologij, v mikrogeneracijah odražajo mikrospremembe (vidimo iz naše generacije praks, vpogled v nove prakse, ki niso/ne bodo obstajale npr. v naslednji/prejšnji generaciji) zakaj so po mnenju Gorana Bolina medijska izkustva v formativnih letih ključna Goran Bolin poudarja, da so medijska izkustva v formativnih letih ključna, ker oblikujejo dolgotrajne medijske navade, čustveno povezanost z mediji, razumevanje kulturnih norm in tehnične veščine. V digitalni dobi te izkušnje določajo, kako generacije uporabljajo tehnologije in družbena omrežja ter njihov odnos do zasebnosti, skupnosti in samoizražanja. Na primer, generacije, ki so odraščale z Instagramom ali TikTokom, imajo drugačen način komuniciranja kot tiste, ki so uporabljale SMS ali e-pošto. \- lažje se prilagodimo medijem, če jim sledimo, kot pa če jih uporabljamo \- generaiciji veliko lažje prilagoditi spremembam, ki se dogajajo na pametnem telefonu kot npr. generaciji starih staršev (ne vedo, kako stvari potekajo npr.) \- tudi temu, da generacije kot takšne delijo, ker si delijo neka medijska izkustva kaj pomeni predpostavka \'\'generacijskih študij\'\', da medijska izkustva proizvajajo \'\'medijske razkorake, ki ločujejo ljudi\'\'? \- različna uporaba navad razl. generacij (npr. nekatere generacije berejo, druge uporabljajo telefone) \- glede na druge: boljša navezava na 1 medijski tip: npr. naša generacija telefoni, prejšnja TV \- stari starši: npr. več treba brati, preveč smo na telefonu, ukvarjati z drugimi mediji, itd. \- Mediji v mat., simbolnem smislu so del kolektivnega spomina generacij, del osebnega spomina ter izkustva najstništva \- Medije, tehnologije ter vse z njimi povezane prakse je mogoče razumeti kot tehnologije oz. načine formiranja sebstva \- Tako so mediji oz. tehnologije vpleteni v generacijsko oz. historično spec. subjektivitete oz. izkustva, občutenje. kaj pomeni, da je z vidika generacij medijska potrošnja samonanašalna praksa? \- Subjekt ni oblikovan le glede na svojo historično pozicijo, torej kdaj se je rodil. Prav tako ni ključno le samozavedanje, ki ga poudarja Mannheim. \- Komercialne oz. druge oznake generaccij kot del popularnkulturnega in tehnološkega diskurza. - Te generacije takšno tehnologijo na takšen način, mlajše generacije druge tehnologije, hitrejši, lažje se zdolgočasijo, itd. \- Skozi tehnološko/medijsko potrošnjo konstruiramo predstave o sebi kot posebni življenskostilni skupini oz. pripadnikih. Kupujemo produkte, ki so povezani z eno generacijo. Predstave kot o delu neke generacije, pripadnike skupine (tudi subkulture, pol. skupine) -- diskurzi potrošnje znotraj popularne kulture, s tem ko se skozi to potrošnjo, ko kupujemo izdelke, še naprej ustvarjamo to skupino. pojasnite kako je knjiga skozi zgodovino določala pomen besedila in način branja 1 Prvi tisi in rokopisi: V antiki in srednjem veku so bila besedila večinoma v rokopisni obliki, kar je pomenilo, da je bila knjiga redka in draga. Branje je bilo pogosto kolektivno, v skupinah, in pogosto pod nadzorom duhovščine, ki je interpretirala besedila. 2 Izum tiska (15. stoletje): Z izumom tiska s premaknjenimi črkami (Johannes Gutenberg, 1450) so knjige postale dostopnejše. To je omogočilo širšo osebno rabo besedil, saj so ljudje začeli brati v intimnem okolju, brez nadzora duhovščine. To je spremenilo pomen knjige in omogočilo razvoj osebne interpretacije besedila. 3 Industrializacija tiska: V 19. stoletju so tiskarne omogočile množično proizvodnjo knjig, kar je povečalo dostopnost knjig in prispevalo k širjenju pismenosti. Branje je postalo še bolj individualizirano, ljudje so imeli več možnosti za izbiro, kaj bodo brali, kar je vplivalo na njihove misli, vrednote in poglede na svet. 4 Digitalna doba: S pojavom digitalnih medijev in e-knjig se je način branja še naprej spreminjal. Spletne platforme, kot so Amazon Kindle ali spletni bralniki, omogočajo branje kjerkoli in kadarkoli, kar spreminja tradicionalni pomen fizične knjige. Branje postaja vse bolj individualizirano, z možnostjo iskanja specifičnih informacij in branja na način, ki je prilagojen potrebam bralca. \- V preteklosti knjiga namenjena, da se preberejo govori ZA DRUGE. Ni bilo odlomkov, niso se poglavja, besedilo ločevalo v poglavja \- skozi tiskane knjige podrejati SAMOTNEMU branju, knjige prilagajale, zaradi tega postala knjiga neko samotno dejanje (se umikamo od knjige), itd. glede na Andreasa Reckwitza, kakšen subjekt se oblikuje z branjem kot tiho in samotno prakso? \- da mu subjekt, ime: BURŽOAZNI SUBJEKT. Govori o buržoaznem subjektu, o generacijah subjekta, ki se diferencira od drugih razredov zaradi tega, ker ima čas za branje, ker se podredi kompl. praksi branja, linearno argumentativno sosledje, se s tem podstavi kot privilegiran subjekt, ki je bolj zmožen od drugih. \- odraz k. kapitala, dr. neeanosti, itd. kako razumete trditev, da je branje danes transmedijska praksa Trditev, da je branje transmedijska praksa, pomeni, da branje prehaja čez različne medije in formate, kot so knjige, e-knjige, audioknjige in spletni članki. Bralci uporabljajo različne platforme za raziskovanje vsebin, povezujejo informacije in izkušnje z več mediji, kar obogati celotno izkušnjo branja. \- videi (priporočila za branje knjig): kako povzemajo določene knjige? skozi vse različne medije lahko dostopamo do branja, lahko beremo knjige, do njih dostopamo. kako mladi sodelujoči v raziskavi dojemajo branje \- npr. negativno, siljenje v branje \- internetna oblika \- obnove, povzetke, samo za šolo \- te ki najdejo branje (manjšina) \- avtorica ODPOR do branja (branje mladi povezujejo z šolskimi aktivnostmi) \- več različnih vzrokov, zakaj mladi ne berejo \- skozi zgodovino prevladovalo: razumljeno kot stvar, ki oblikuje buržoazni subjekt (s privilegiranim delom družbe), branje je imelo STATUS. diskurz, da branje, česar se je treba naučiti, da kasneje uspemo lažje v družbi, itd. \- večinoma odraz RAZREDNO VPRAŠANJE, v preteklosti nižji sloji manj berejo kot pa obratno. \- šolski sistem NI prilagojen generacijam, ni prilagojeno našim generacijam, vztrajali na tem, da se berejo besedila, kot berejo oni, npr. 30 let nazaj. Standard, če želimo imeti izobražene družboslovce, jim je treba navadam. \- skozi čas se znižujejo standardi (drugačne navade zaradi družbenih razmer), hkrati skozi leta znižujejo standardi, vendar se NE prilagajamo novim tehnologijam, v naše delo. kaj avtorici in avtor izpostavljajo v zaključku kot temeljne značilnosti trenutnega polimedijskega okolja? \- ni bojazni, da bi zamudil nekaj, kar se dogaja, stanje bojazni je nam zmeraj prisotno zaradi medijev, ostati hočemo \'\'online\'\', kaj če se nekaj zgodi, za dogodek, itd. \- stanje permanentne enticipacije (pripravljenost, da se bo v vsakem trenutku nekaj zgodilo), od nas se pričakuje, da smo nenehno na voljo, da so nam vsi nenehno dostopni, da smo dostopni vsem čim prej, da reagiramo v čim krajšem času, itd. \- Stanje nenehne povezanosti in permamnentne anticipacije \- Občutek dogotkopolnosti \- Družbena osrednjost platform, kjer se \'\'vsi\'\' srečujemo. kako družbena osrednjost platform preoblikuje prakso in status branja? \- branje postalo \'\'kognitivna veščina\'\', zato da zna, razume, vendar tega ne bo nikoli uporabljal. \- status buržoazije ni več, je branje veščina, ki se vsi naučimo. se priučimo v osnovni, srednji šoli in prej, status branja komplexnih besedil ni več del normativne družbe.